Juhica ob odpovedi prebavil je napaka
Bolnike z odpovedjo ali prizadetostjo prebavil moramo vedno obravnavati multidisciplinarno, kar je pogosto preizkušnja za naše klinične razmere, meni spec. anesteziologije in reanimatologije izr. prof. dr. Nada Rotovnik, dr. med., z Onkološkega inštituta Ljubljana.
Peroralni antikoagulanti, okužbe dihal in tveganje za krvavitve
Peroralni antikoagulanti so povezani s povečanim tveganjem za obolevnost in umrljivost zaradi gastrointestinalnih in intrakranialnih krvavitev. Interakcije z določenimi antibiotiki, kot so makrolidi in fluorokinoloni so znan vzrok za hude krvavitve. Se krvavitve ob uživanju peroralnih antikoagulantov pojavljajo zaradi interakcije z antibiotikom ali same okužbe, pišejo v BMJ.
Kot da Crohnova bolezen ni dovolj
Po znanih podatkih naj bi med 17 in 50 % bolnikov s Crohnovo boleznijo imelo fistule, najpogosteje perianalne. »Pri 5 do 10 % so perianalne fistule celo prva manifestacija Crohnove bolezni,« pravi spec. gastroenterologije dr. Nataša Smrekar, dr. med., s KO za gastroenterologijo UKC Ljubljana.
Črevesna mikrobiota pri covidu-19
Disbioza, ki jo sproži covid-19, lahko poveča dovzetnost za ponovne okužbe ali verjetnost za dolgoročne zdravstvene težave. Vsebino infografike je pripravil izr. prof. dr. Aleš Berlec, mag. farm., zaposlen na Odseku za biotehnologijo Instituta Jožef Stefan.
Črevesni imunski sistem – kaj moramo vedeti?
Zaradi stalne aktivnosti imunskega sistema nekateri pravijo, da dogajanje v črevesni sluznici ves čas spominja na vnetje nizke stopnje. Kdaj to prehaja v aktivno, intenzivno vnetje in kateri dejavniki prispevajo k spremembam črevesnega imunskega sistema? Piše prof. dr. Rok Orel, dr. med., iz Pediatrične klinike UKC Ljubljana.
Z analizo humanega mikrobioma do vzrokov bolezni
Črevesna mikrobiota vpliva na številna avtoimunska in rakava obolenja, na debelost in na vrsto presnovnih ter nevroloških bolezni. Prof. dr. Blaž Stres z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani z interdisciplinarno skupino išče nove načine njihovega odkrivanja in raziskovanja njihovega izvora.
Vpliv bariatrične operacije na zdravje ustne votline
Kaj se dogaja v ustni votlini bolnikov, ki so prestali bariatrično operacijo, so z metaanalizo skušali dognati slovenski raziskovalci Dejana Čolak, dr. dent. med., izr. prof. dr. Rok Gašperšič, dr. dent. med., spec., Alja Cmok Kučič, dr. dent. med., doc. dr. Tadeja Pintar, dr. med., in izr. prof. dr. Boris Gašpirc, dr. dent. med. Parodontalne parametre so opazovali po šestih in dvanajstih mesecih.
Dovolj hitra napotitev bolnika v proktološko kirurško ambulanto
Od lani je na voljo napredna možnost zdravljenja kompleksnih perianalnih fistul, ki ga krije ZZZS, izvajajo ga le v UKC Ljubljana. Gre za zdravljenje z mezenhimskimi matičnimi celicami. Kaj prinaša v klinično prakso, pojasnjuje spec. abdominalne kirurgije doc. dr. Gregor Norčič, dr. med., s KO za abdominalno kirurgijo Kirurške klinike UKC Ljubljana.
O najbolj agresivnem fenotipu Crohnove bolezni
Perianalne fistule se pojavljajo pri eni od treh oblik Crohnove bolezni. Kako se postavi diagnoza, kako vodi bolnika in kakšna je njegova pot v nadaljnji obravnavi, pojasnjuje specialistka gastroeneterologije dr. Nataša Smrekar, dr. med., s KO za gastroenterologijo Interne klinike UKC Ljubljana.
Za sladkorno boleznijo je lahko skrit tudi rak trebušne slinavke
Rak trebušne slinavke lahko ostaja skrit za novo diagnosticirano sladkorno boleznijo ali akutnim pankreatitisom, sum nanj lahko zbudi tudi pojav venske tromboze, opozarja prim. Zdenko Kikec, dr. med., iz Splošne bolnišnice Slovenj Gradec. Specialist interne medicine je predstavil razloge za velikokrat predolgo pot do diagnoze.
Vsa zdravila na enem mestu
Strnjen seznam zdravil za ulcerozni kolitis in Crohnovo bolezen, njihovih indikacij, načinov odmerjanja, spremljanja in dodatnih opozoril smo pripravili v sodelovanju z dr. Natašo Smrekar, dr. med. Podlaga za pripravo tega za klinično prakso uporabnega pripomočka so smernice ECCO.
Kaj še potrebujemo, da bi lahko spremenili naravni potek bolezni?
Pripomogli smo k novim odkritjem napovednikov naravnega poteka Crohnove bolezni in napovednikov njenih zapletov. Prvič v zgodovini obravnave bolnikov s KVČB poznamo jasne cilje zdravljenja. Kateri so razlogi, da še vedno zamudimo bolnika, ki agresivnejše zdravljenje potrebuje takoj? Odgovore išče specialistka interne medicine prim. dr. Cvetka Pernat Drobež, dr. med., iz UKC Maribor.
Prelomnice zadnjih let
Kaj je omogočilo postavitev sodobnih ciljev zdravljenja Crohnove bolezni, kako se korenito spreminjajo klasični algoritmi zdravljenja in kako slovenski register za KVČB pomaga naslavljati tudi kadrovske stiske, je v prispevku pojasnil spec. gastroenterologije doc. dr. David Drobne, dr. med., iz UKC Ljubljana.
Prve slovenske smernice pred vrati
Smernice za obravnavo bolnikov z odpovedjo prebavil oz. njeno najbolj razširjeno obliko, sindromom kratkega črevesa, so tik pred objavo. Vodja ambulante za klinično prehrano na OI Ljubljana izr. prof. dr. Nada Rotovnik Kozjek, dr. med., ki je smernice pripravila skupaj s kolegi gastroenterologi in abdominalnimi kirurgi, je predstavila njihove ključne poudarke.
Od odpovedi (nazaj) do insuficience
Terapijo s totalno parenteralno prehrano trenutno prejema 100 slovenskih bolnikov z odpovedjo prebavil, več kot polovica jih ima diagnozo sindroma kratkega črevesa. Predstojnik KO za gastroenterologijo na UKC Ljubljana prof. dr. Borut Štabuc, dr. med., je povedal, da celostni pristop in inovativne terapevtske možnosti zmanjšujejo ali pri nekaterih celo ukinjajo potrebo po parenteralnem nadomeščanju.
Kriteriji za zdravljenje perianalne Crohnove bolezni z alogenimi matičnimi celicami
Učinkovitost in varnost zdravljenja z alogenimi mezenhimskimi matičnimi celicami je dokazana s kliničnimi študijami. Od leta 2019 je to zdravljenje uvrščeno v smernice evropskega združenja ECCO (European Crohn´s and Colitis Organisation). V Sloveniji ga lahko odobri konzilij z UKC Ljubljana, ki je za zdaj edini center v Sloveniji, kjer izvajajo zdravljenje perianalnih fistul z alogenimi matičnimi celicami.
Aktualna revija
