Četrtina jih ne doseže ciljev zdravljenja
Ali bolnike s KVČB v Sloveniji zdravimo na enakem nivoju, kot zdravijo te bolnike v državah razvite zahodne Evrope? Ali je kakovost obravnave med prestolnico in domačimi regijskimi centri primerljiva? Zakaj večplastnost ulceroznega kolitisa prerašča gastroenterologijo? Odgovarja doc. dr. David Drobne, dr. med., spec. gastroenterologije s KO za gastroenterologijo UKC Ljubljana.
Diagnoza je na dlani
Za bolnike z redkimi boleznimi je v Sloveniji odlično poskrbljeno. Na voljo imajo praktično vse, kar obstaja. Ob dnevu redkih bolezni se o tem premalo govori, veliko pa je negodovanja, ki je pogosto neupravičeno, je kritičen prof. dr. Samo Zver, dr. med., spec. interne medicine, hematologije in klinične farmakologije, s KO za hematologijo UKC Ljubljana.
Skrb vzbujajoča rast primerov RDČD pri mladih bolnikih
V primerjavi s starejšimi bolniki raka debelega črevesa in danke (RDČD) pri mlajših pogosteje diagnosticiramo v napredovalih stadijih, agresivna biologija tumorja pa prispeva k slabšemu preživetju. V sodelovanju z Urško Kogovšek, dr. med., spec. kirurgije s KO za abdominalno kirurgijo UKC Ljubljana, smo pripravili kviz, ki usmerja k zgodnejšim diagnozam.
Kateri programi dosegajo najboljše rezultate?
Program Svit se uvršča med najboljše nacionalne programe RDČD v Evropi, obenem pa še vedno zasedamo tretje mesto po incidenci te bolezni. Prof. dr. Bojan Tepeš, dr. med., spec. interne medicine in gastroenterologije, poziva k ohranjanju kakovostne izvedbe programa in spodbujanju neodzivnih posameznikov k vključevanju.
Pomen kontaktnih telefonskih številk na izvidih
Kaj so glavni aduti družinske medicine pri zgodnji diagnostiki rakov prebavil in pri obravnavi neželenih učinkov onkološkega zdravljenja teh bolnikov? Kako se v praksi dopolnjujejo specialnosti, ki so vključene v obravnavo? Odgovarja asist. Žan Trontelj, dr. med., spec. družinske medicine.
Svojim bolnikom zastavite tri vprašanja
Od prepoznave simptomov in znakov bolezni je odvisno celotno zdravljenje bolnikov z raki prebavil, poudarjajo v Združenju EuropaColon Slovenija in dodajajo, da imajo pri tem izjemno pomembno vlogo specialisti družinske medicine. V združenju si želijo aktivnejšega sodelovanja s stroko.
Iskanje in zdravljenje okužbe, ki povzroča tuberkulozo
Po podatkih, predstavljenih na 6. mednarodnem simpoziju o tuberkulozi na Golniku, je v covidnem letu 2021 zaradi tuberkuloze (TB) na svetu umrlo 1,6 milijona ljudi. V Sloveniji je bilo leta 2021 prijavljenih 80 primerov TB, incidenca pa je bila 3,8 primera TB na 100.000 prebivalcev. Uspeh zdravljenja TB je bil v Sloveniji 84,2-odstoten (2020).
Bodo enterobakterije, ki izločajo karbapanemaze, ušle izpod nadzora?
Naraščanje okužb z večkratno odpornimi enterobakterijami, ki so odporne proti karbapenemom – CRE, in enterobakterijami, ki izločajo karbapenemaze – CRE-CPE/CPE, je pomembna javnozdravstvena težava. Odpornost proti karbapenemom je v zadnjih 15 letih postala kritična.
Izpostavljeno na ASCO 2023
Povzemamo nekaj najodmevnejših raziskav o zdravljenju rakavih bolezni, ki so bile predstavljene na letošnjem srečanju Ameriškega združenja za klinično onkologijo (ASCO). Pod drobnogled smo vzeli napredek v obravnavi raka pljuč, dojk, prostate in danke ter malignega melanoma.
Kje je še 15 bolnikov z AHP?
Zaradi nespecifičnih simptomov akutno hepatično porfirijo pogosto napačno opredelimo. Bolnikom, ki »tavajo« po urgencah in od specialista do specialista, pripisujemo sindrom razdražljivega črevesja, Crohnovo bolezen, endometriozo, dismenorejo, polinevropatijo ... Izčrpavajoči akutni napadi, ki so lahko smrtno nevarni, so neredko neustrezno zdravljeni, tudi kirurško.
Če bi bilo potrebno samo znanje, bi bilo zelo lahko
Tajda Košir Božič je zdravnica in specializantka gastroenterologije, ki jo zaznamuje malce ekstravaganten slog z osebno noto. Zelo rada prisluhne starejšim kolegom, Facebooka pa nima že od gimnazije. Študij medicine ji ni prinesel samo poklica, ampak tudi moža, s katerim sta skupaj prejela študentsko Prešernovo nagrado.
Driska ni pogoj za KVČB
Zakaj se pri diagnostiki ulceroznega kolitisa ne gre zanašati na vrednosti CRP in katera je najbolj preprosta razločevalna lastnost med ulceroznim kolitisom in Crohnovo boleznijo? Na letošnjih Kokaljevih dneh je doc. dr. Gregor Novak, dr. med., spec. gastroenterologije s KO za gastroenterologijo UKC Ljubljana, zbral uporabne informacije za olajšano prepoznavo KVČB.
Zdravljenje okužbe s H. pylori kot zaščita ob uporabi aspirina
Aspirin se pogosto predpisuje za preprečevanje trombotičnih srčno-žilnih dogodkov, ob čemer pa se poveča tveganje za krvavitve. Randomizirana, dvojno slepa, s placebom nadzorovana raziskava, objavljena v reviji Lancet, ki je zajela starejše bolnike, zdravljene z aspirinom, je pokazala, da izkoreninjenje okužbe s H. pylori preprečuje krvavitve iz peptične razjede.
Prihodnost v kapsuli črevesne mikrobiote
Koliko dokazov se je nabralo o povezanosti črevesne mikrobiote in kroničnih bolezni? Kako uspešno lahko s prehrano, prebiotiki in probiotiki, antibiotiki in fekalnimi transplantacijami spreminjamo sestavo črevesne mikrobiote pri bolnikih ali zaviramo nastanek bolezni pri navidez zdravih ljudeh? Multidisciplinarno povezovanje postavlja solidne temelje sistemski medicini.
Zgodovinska prelomnica v obravnavi KVČB
Ali lahko registri izboljšajo obravnavo bolnikov s kronično vnetno črevesno boleznijo (KVČB)? Doc. dr. David Drobne, dr. med., s KO za gastroenterologijo UKC Ljubljana pritrjuje. Vključitev slovenskih bolnikov v evropski register kronične vnetne črevesne bolezni UR-CARE štejemo za prelomno. Dobili smo težko pričakovano orodje, ki bo sistematično naslavljalo rastoče izzive.
Velika prelomnica v obravnavi slovenskih bolnikov s KVČB
Vključitev Slovenije v Evropski register kronične vnetne črevesne bolezni UR-CARE predstavlja pomemben napredek v obravnavi bolnikov. Zakaj je v dobi rastoče incidence in spreminjanja fenotipa te bolezni sistematično, prospektivno spremljanje bolnikov nujnost, je razložil doc. dr. David Drobne, dr. med., spec. gastroenterologije iz UKC Ljubljana.
Od popularnih do varovalnih diet
Na letošnjih Tavčarjevih dnevih so prof. dr. Borut Jug, dr. med., doc. dr. Sergej Pirkmajer, dr. med., Špela Volčanšek, dr. med., in prof. dr. Zlatko Fras, dr. med., iskali na znanosti temelječe odgovore o tem, ali imajo lahko diete dolgoročne koristi za zdravje. Kako zdravi so paleolitska, Atkinsonova, Ornisheva dieta in intermitentno postenje v primerjavi z najbolj varovalnim prehranskim režimom?
Rak požiralnika: preživetje se podaljšuje
Rak požiralnika je eden od rakov z najslabšo prognozo. Glede na nove rezultate in obetavne raziskave v teku pa lahko upravičeno pričakujemo, da se bo njegova prognoza v prihodnje izboljšala. Nežka Hribernik, dr. med., spec. internistične onkologije z Onkološkega inštituta Ljubljana, je v pogovoru predstavila novosti.
Še bolj učinkoviti v zdravljenju
Nova priporočila za obravnavo bolnikov s karcinomom požiralnika so bila eno od izstopajočih poglavij 12. Šole tumorjev prebavil. Rdeča nit strokovnega dogodka je bila imunoterapija, ki vstopa v zdravljenje vseh vrst rakov prebavil. Podrobnosti je predstavila predstojnica sektorja internistične onkologije na Onkološkem inštitutu Ljubljana prof. dr. Janja Ocvirk, dr. med., specialistka internistične onkologije.
Aktualna revija
