Primarni biliarni holangitis je bolezen žensk
Za primarnim biliarnim holangitisom desetkrat pogosteje zbolevajo ženske. Kdaj pomisliti nanj in kako poteka diagnostika? Kako poteka osnovno zdravljenje in kakšne so možnosti ob neodzivnosti ali neprenašanju terapije? Kdaj zdravimo s presaditvijo jeter? Pojasnjuje Katja Novak, dr. med., spec. gastroenterologije s KO za gastorenterologijo UKC Ljubljana.
PBC četrta najpogostejša indikacija za presaditev jeter pri nas
Prva transplantacija jeter v Sloveniji je bila leta 1995 opravljena prav pri bolnici s primarnim biliarnim holangitisom (PBC). Bolnica še danes kakovostno živi. Kako so možnosti diagnostike in zdravljenja PBC v skoraj treh desetletjih napredovale? Kakšna je prevalenca in zakaj bolnike odkrivamo naključno? Piše Mojca Ribnikar, dr. med., spec. gastroenterologije s KO za gastroenterologijo UKC Ljubljana.
Okužba s H. pylori in pot do preprečevanja raka želodca
Z bakterijo Helicobacter pylori, ki je daleč najpomembnejši dejavnik tveganja za razvoj raka na želodcu, je okužena četrtina Slovencev. Kako pogosto okužba privede do zapletov? Kako jo zdravimo, kakšen je pomen presejanja kot primarne preventive in kateri so cilji projektov TOGAS in EUROHELICAN, razlaga prof. dr. Bojan Tepeš, dr. med., spec. interne medicine in gastroenterologije iz DC Rogaška.
Vse več bolnikov z UK potrebuje zdravljenje z naprednimi zdravili
Analiza bolnikov s KVČB iz registra UR-CARE je prispevala izhodišča za enakovrednejšo obravnavo bolnikov. Dr. Nataša Smrekar, dr. med., spec. gastroenterologije in interne medicine s KO za gastroenterologijo UKC Ljubljana, opozarja na razhajanje v predpisovanju naprednih zdravil bolnikom s Crohnovo boleznijo in ulceroznim kolitisom (UK).
Starostnik s KVČB: široka diferencialna diagnoza je šele začetek
Čas do postavitve diagnoze je pri bolnikih s kronično vnetno črevesno boleznijo (KVČB), starejših od 60 let, trikrat daljši kot pri mlajših bolnikih s KVČB. Svojevrsten izziv so komorbidnosti, polifarmacija in imunosenescenca. Hitri test, pripravljen v sodelovanju z Andrejo Ocepek, dr. med., spec. interne medicine in gastroenterologije z UKC Maribor, osvetljuje za klinično prakso pomembnejše vidike obravnave.
Zaradi novejših zdravil je operativnih posegov vse manj
Prihodnost zdravljenja ulceroznega kolitisa je spodbudna, pravi dr. Nataša Smrekar, dr. med., spec. gastroenterologije in interne medicine s KO za gastroenterologijo UKC Ljubljana. Optimizem poraja zlasti prihod novih bioloških zdravil in malih molekul. Ti naj bi skupaj z obstoječimi kovencionalnimi in naprednimi terapijami zmanjšale neželene učinke, neodzivnost na zdravljenje in zaplete.
H. pylori in preprečevanje raka želodca
Na podlagi zelo prepričljivih dokazov iz literature o zmanjševanju incidence raka želodca smo tudi v Sloveniji populacijsko presejanje in zdravljenje okužb z bakterijo Helicobacter pylori vključili med prednostne naloge. Prof. dr. Bojan Tepeš, dr. med., spec. interne medicine in gastroenterologije iz Diagnostičnega centra Rogaška Slatina, je na kongresu Združenja internistov predstavil novosti.
Novi točkovnik za odkrivanje jetrne fibroze in napoved neugodnih izidov
S točkovnikom LiverRisk score je mogoče na podlagi starosti, spola in običajnih laboratorijskih izvidov pri bolnikih brez znane jetrne bolezni oceniti prisotnost jetrne fibroze in verjetnost neugodnih izidov jetrne bolezni. Razvoj in validacija tega točkovnika sta bila nedavno opisana v reviji Lancet.
Kam usmeriti pogled pri obravnavi ulceroznega kolitisa?
Sodeč po nedavno objavljeni raziskavi naj bi kar tretjina bolnikov z ulceroznim kolitisom v Evropi zaradi t. i. fekalne nuje in strahu pred njo vsaj enkrat tedensko potrebovala plenico ali vložek. Andreja Ocepek, dr. med., spec. interne medicine in gastroenterologije iz Interne klinike UKC Maribor, je spregovorila o možnih aktivnostih stroke, ki bi zapolnile vrzeli v obravnavi.
Zdravila za zdravljenje ulceroznega kolitisa
Asist. dr. Jurij Hanžel, dr. med., specialist gastroenterologije, s KO za gastroenterologijo UKC Ljubljana, je pripravil seznam zdravil, ki so za zdravljenje ulceroznega kolitisa odobrena v Evropski uniji. Vključil je podatke o njihovem odmerjanju in o pomembnejših možnih neželenih učinkih, ki lahko usmerjajo izbiro zdravljenja.
Četrtina jih ne doseže ciljev zdravljenja
Ali bolnike s KVČB v Sloveniji zdravimo na enakem nivoju, kot zdravijo te bolnike v državah razvite zahodne Evrope? Ali je kakovost obravnave med prestolnico in domačimi regijskimi centri primerljiva? Zakaj večplastnost ulceroznega kolitisa prerašča gastroenterologijo? Odgovarja doc. dr. David Drobne, dr. med., spec. gastroenterologije s KO za gastroenterologijo UKC Ljubljana.
Diagnoza je na dlani
Za bolnike z redkimi boleznimi je v Sloveniji odlično poskrbljeno. Na voljo imajo praktično vse, kar obstaja. Ob dnevu redkih bolezni se o tem premalo govori, veliko pa je negodovanja, ki je pogosto neupravičeno, je kritičen prof. dr. Samo Zver, dr. med., spec. interne medicine, hematologije in klinične farmakologije, s KO za hematologijo UKC Ljubljana.
Skrb vzbujajoča rast primerov RDČD pri mladih bolnikih
V primerjavi s starejšimi bolniki raka debelega črevesa in danke (RDČD) pri mlajših pogosteje diagnosticiramo v napredovalih stadijih, agresivna biologija tumorja pa prispeva k slabšemu preživetju. V sodelovanju z Urško Kogovšek, dr. med., spec. kirurgije s KO za abdominalno kirurgijo UKC Ljubljana, smo pripravili kviz, ki usmerja k zgodnejšim diagnozam.
Kateri programi dosegajo najboljše rezultate?
Program Svit se uvršča med najboljše nacionalne programe RDČD v Evropi, obenem pa še vedno zasedamo tretje mesto po incidenci te bolezni. Prof. dr. Bojan Tepeš, dr. med., spec. interne medicine in gastroenterologije, poziva k ohranjanju kakovostne izvedbe programa in spodbujanju neodzivnih posameznikov k vključevanju.
Pomen kontaktnih telefonskih številk na izvidih
Kaj so glavni aduti družinske medicine pri zgodnji diagnostiki rakov prebavil in pri obravnavi neželenih učinkov onkološkega zdravljenja teh bolnikov? Kako se v praksi dopolnjujejo specialnosti, ki so vključene v obravnavo? Odgovarja asist. Žan Trontelj, dr. med., spec. družinske medicine.
Svojim bolnikom zastavite tri vprašanja
Od prepoznave simptomov in znakov bolezni je odvisno celotno zdravljenje bolnikov z raki prebavil, poudarjajo v Združenju EuropaColon Slovenija in dodajajo, da imajo pri tem izjemno pomembno vlogo specialisti družinske medicine. V združenju si želijo aktivnejšega sodelovanja s stroko.
Iskanje in zdravljenje okužbe, ki povzroča tuberkulozo
Po podatkih, predstavljenih na 6. mednarodnem simpoziju o tuberkulozi na Golniku, je v covidnem letu 2021 zaradi tuberkuloze (TB) na svetu umrlo 1,6 milijona ljudi. V Sloveniji je bilo leta 2021 prijavljenih 80 primerov TB, incidenca pa je bila 3,8 primera TB na 100.000 prebivalcev. Uspeh zdravljenja TB je bil v Sloveniji 84,2-odstoten (2020).
Bodo enterobakterije, ki izločajo karbapanemaze, ušle izpod nadzora?
Naraščanje okužb z večkratno odpornimi enterobakterijami, ki so odporne proti karbapenemom – CRE, in enterobakterijami, ki izločajo karbapenemaze – CRE-CPE/CPE, je pomembna javnozdravstvena težava. Odpornost proti karbapenemom je v zadnjih 15 letih postala kritična.
Izpostavljeno na ASCO 2023
Povzemamo nekaj najodmevnejših raziskav o zdravljenju rakavih bolezni, ki so bile predstavljene na letošnjem srečanju Ameriškega združenja za klinično onkologijo (ASCO). Pod drobnogled smo vzeli napredek v obravnavi raka pljuč, dojk, prostate in danke ter malignega melanoma.
Kje je še 15 bolnikov z AHP?
Zaradi nespecifičnih simptomov akutno hepatično porfirijo pogosto napačno opredelimo. Bolnikom, ki »tavajo« po urgencah in od specialista do specialista, pripisujemo sindrom razdražljivega črevesja, Crohnovo bolezen, endometriozo, dismenorejo, polinevropatijo ... Izčrpavajoči akutni napadi, ki so lahko smrtno nevarni, so neredko neustrezno zdravljeni, tudi kirurško.
Aktualna revija
