Zaporedna uporaba zaviralcev JAK pri UK – da ali ne?
Kljub napredku pri zdravljenju ulceroznega kolitisa (UK) so neučinkovitost, izguba odziva in neželeni učinki še vedno pogosti razlogi za menjavo terapije. Izkušenj z zamenjavo med zaviralci JAK je malo, a podatki iz revmatologije kažejo na možen uspeh tudi pri UK. Kam nas usmerjajo rezultati mednarodne retrospektivne študije o učinkovitosti in varnosti drugega zaviralca JAK pri bolnikih z UK, pri kateri je sodeloval tudi doc. dr. Jurij Hanžel, dr. med., spec. gastroenterologije iz KOGE UKC Ljubljana?
So kriteriji STRIDE II v praksi dosegljivi?
Podatki iz realnega kliničnega okolja kažejo, da je adherenca kriterijev STRIDE II v vsakodnevni praksi nezadostna. Zakaj je tako? So razlogi v preambiciozno zastavljenih ciljih ali v njihovi preozki uporabnosti? Na 1. slovenskem mednarodnem kongresu o kronični vnetni črevesni bolezni, ki je potekal na Brdu pri Kranju, je odgovore iskala prim. doc. dr. Andreja Ocepek, dr. med., spec. interne medicine in gastroenterologije iz UKC Maribor.
Dileme pri izbiri naprednega zdravljenja KVČB
Kako izbrati najprimernejše zdravilo za posameznega bolnika? Že vemo kaj več o biooznačevalcih, s katerimi bi lahko napovedovali izide zdravljenja? Kako kombinirati napredna zdravila za doseganje remisije ali za umirjanje ekstraintestinalnih manifestacij bolezni? Na ta vprašanja odgovarja Tina Kurent Francky, dr. med., spec. gastroenterologije iz SB dr. Franca Derganca Nova Gorica.
Zaviralci IL-23 pri CB
Zaviralci interlevkina 23 (IL-23) predstavljajo pomemben napredek v zdravljenju Crohnove bolezni (CB). Kakšne so razlike med učinkovinami, ki so na voljo pri nas? Kako se njihova učinkovitost in varnost primerjata z ustekinumabom? V infografiki, ki jo je recenziral doc. dr. Jurij Hanžel, dr. med., spec. gastroenterologije iz KOGE UKC Ljubljana, predstavljamo rezultate kliničnih raziskav, ki osvetljujejo mesto zaviralcev IL-23 v sodobnem zdravljenju CB.
Klinična prehrana v paliativni oskrbi
Koristi prehranske podpore pri bolnikih z napredovalim rakom je treba skrbno pretehtati, poudarja prim. dr. Maja Šeruga, dr. med., spec. interne medicine in gastroenterologije z Oddelka za onkologijo UKC Maribor. Kako ocenimo prehranske pomanjkljivosti? Katere vidike je treba upoštevati pri odločitvi o medicinski prehranski terapiji? Kdaj je treba prehransko terapijo prekiniti?
Izzivi pri obravnavi MASLD
Presnovni motnji pridružena steatoza jeter (MASLD) je najpogostejša kronična bolezen jeter na svetu, za katero trenutno ocenjujejo, da prizadene več kot 30 % svetovne odrasle populacije in pomeni izziv za strokovnjake, ki se ukvarjajo z jetrnimi boleznimi. Brez primernega zdravljenja lahko MASLD vodi v resne bolezni jeter, zato zavedanje o bolezni, zgodnja diagnoza in zdravljenje lahko preprečijo razvoj številnih zapletov. Piše dr. Davorin Ćeranić, dr. med., spec. gastroenterologije z UKC Maribor.
Zdravljenje zaprtja pri bolnikih na opioidni terapiji
Opioidno inducirano zaprtje (OIZ, opioid-induced constipation) je ena najpogostejših in najtrdovratnejših gastrointestinalnih motenj pri bolnikih, ki prejemajo dolgotrajno opioidno analgezijo. Pogosto znižuje kakovost življenja, vpliva na adherenco pri zdravljenju z opioidi ter vodi v povečano zdravstveno obravnavo.
MASLD zahteva našo pozornost
Na dogodku Dan jeter v organizaciji Oddelka za gastroenterologijo Interne klinike Univerzitetnega kliničnega centra Maribor so v multidisciplinarni zasedbi razpravljali o najpomembnejših stanjih, ki so povezana z MASLD, ter pristopu k zdravljenju. Kako ukrepati, če je MASLD pridružena sladkorni bolezni tipa 2, debelosti, arterijski hipertenziji in dislipidemiji?
Čitljivost mikrobiomskega podpisa
Metode za opredelitev mikrobov v črevesnem mikrobiomu kot potencialnih biooznačevalcev zdravja ali bolezni so v zadnjem desetletju pomembno napredovale. Sočasno narašča število raziskav, ki potrjujejo učinkovitost modifikacije mikrobioma v terapevtske namene in za spremljanje učinkov zdravljenja. V prispevku predstavljamo dosedanje ugotovitve s poudarkom na delu domačih raziskovalcev.
Širitev uporabe ultrazvoka črevesja
Na Šoli ultrazvoka črevesja, ki jo je organiziral doc. dr. David Drobne, dr. med., spec. gastroenterologije s KOGE UKC Ljubljana, je dr. Frauke Peterson, dr. med., spec. interne medicine in gastroenterologije iz Nemčije, predstavila uporabno vrednost pri nas novega pristopa v obravnavi bolnikov s kronično vnetno črevesno boleznijo (KVČB). Med udeleženci je bila tudi prim. dr. Andreja Ocepek, dr. med., spec. gastroenterologije iz UKC Maribor. Kakšni so bili zaključki srečanja?
Zdravljenje CB z zaviralci IL-23
V priznani farmakološki reviji Drugs je bil pred kratkim objavljen pregledni članek, katerega soavtor je doc. dr. Jurij Hanžel, dr. med., spec. gastroenterologije s KOGE UKC Ljubljana. Skupaj s kanadskimi kolegi je sodeloval v analizi obstoječih dokazov o učinkovitosti in varnosti zaviralcev interlevkina 23 (IL-23) pri zdravljenju Crohnove bolezni (CB). Članek povzema rezultate raziskav in daje usmeritve za prihodnost.
O fekalni nuji poroča več kot 80 odstotkov bolnikov z UK
Eden najpogostejših in obenem najbolj podcenjenih simptomov bolnikov s KVČB je tako imenovana fekalna nuja, ki se razlikuje od fekalne inkontinence. Pogosteje se pojavlja pri bolnikih z ulceroznim kolitisom (UK) in močno znižuje njihovo kakovost življenja. Kviz razkriva usmeritve za klinično ocenjevanje in zdravljenje te simptomatike.
Breme zunajčrevesnih manifestacij KVČB
Zunajčrevesne manifestacije kronične vnetne črevesne bolezni (KVČB) so za nekatere bolnike lahko celo bolj obremenjujoče kot osnovna bolezen, zato jih je pomembno prepoznati in ustrezno zdraviti, je na 3. srečanju slovenskega registra za KVČB poudarila Nataša Brglez Jurečič, dr. med., spec. interne medicine iz Diagnostičnega centra Bled.
Rak trebušne slinavke – kdaj pomisliti nanj?
Kdaj pomisliti na raka trebušne slinavke, katerega breme se povečuje? Kakšni so znaki in dejavniki tveganja? Kam napotiti bolnika z visokim in kam tistega zelo visokim tveganjem? Odgovore je za preglednico nanizal prof. dr. Borut Štabuc, dr. med., spec. gastroenterologije, višji svetnik, predstojnik KO za gastroenterologijo UKC Ljubljana.
Breme raka trebušne slinavke se povečuje
Bolniki z rakom trebušne slinavke imajo v primerjavi z drugimi bolniki, ki zbolijo za pogostimi raki, eno najslabših preživetij. Epidemiološke napovedi niso spodbudne. Groba incidenčna stopnja se letno poviša za 2,3 %, groba umrljivostna stopnja pa za 1,4 %. Kje stroka vidi priložnost za preobrat in izboljšane izide zdravljenja?
Napredne analize mikrobioma pri diagnostiki KVČB
Čeprav so številne klinične raziskave prepoznale potencial biooznačevalcev črevesnega mikrobioma pri bolnikih s kronično vnetno črevesno boleznijo (KVČB), ostaja njihova klinična uporabnost omejena. Obsežna kohortna raziskava, predstavljena na kongresu ECCO, predstavlja nove uvide.
Učinek placeba pri bolnikih z ulceroznim kolitisom
Doc. dr. Jurij Hanžel, dr. med., spec. gastroenterologije s KO za gastroenterologijo UKC Ljubljana je eden od avtorjev mednarodne metaanalize, ki je ocenjevala učinek placeba pri bolnikih z ulceroznim kolitisom, vključenih v randomizirane klinične raziskave. Kateri dejavniki vplivajo na učinek placeba pri bolnikih? Kako pa dejavnik placeba vpliva na ocenjevanje učinkovitosti bioloških terapij?
Sindrom razdražljivega črevesa pogosto povezan z zlorabami
Sindrom razdražljivega črevesa je ena najpogostejših funkcionalnih črevesnih bolezni. Kateri so sprožilni dejavniki in kako poteka diagnostika? Kakšno je farmakološko zdravljenje in kako pomemben je nefarmakološki pristop? So diete učinkovite? Razlaga prof. dr. Borut Štabuc, dr. med., spec. gastroenterologije s KO za gastroenterologijo UKC Ljubljana.
Sledenje bolnikov s KVČB na napredni terapiji
Terapevtske novosti so pri bolnikih s kronično vnetno črevesno boleznijo (KVČB) pomembno izboljšale možnosti za dolgotrajno remisijo. Da pa bi ta cilj lahko dosegli, moramo obvladovati neželene učinke in variabilnost v odzivu na zdravljenje. Nasvete je zbrala dr. Nataša Smrekar, dr. med., spec. gastroenterologije in interne medicine s KO za gastroenterologijo UKC Ljubljana.
Z zdravili povzročena jetrna okvara
Z zdravili povzročena jetrna okvara je v zahodnem svetu vzrok kar 50 % akutnih jetrnih odpovedi. Kateri so najpogostejši vzroki za jetrne okvare pri zdravljenju z zdravili in prehranskih dopolnilih? Kakšen naj bo diagnostični proces ob sumu na z zdravili povzročeno jetrno okvaro in kako ukrepati?
Aktualna revija
