Smernice zdravljenja ulceroznega kolitisa pri odraslih
Bolniki z ulceroznim kolitisom, ki dosežejo tako endoskopsko kot histološko remisijo, imajo bistveno nižje tveganje za ponovni zagon bolezni. Kako heterogenost bolezni in heterogenost bolnikov otežuje doseganje teh dveh ciljev, razlaga dr. Nataša Smrekar, dr. med., spec. gastroenterologije in interne medicine s KO za gastroenterologijo UKC Ljubljana.
Podobna biološka zdravila v gastroenterologiji
Pot k uporabi podobnih bioloških zdravil (PBZ) se je začela pred desetimi leti z vključitvijo bolnikov v raziskavo NOR-SWITCH. O dolgoročnih podatkih o varnosti in učinkovitosti PBZ ter uporabi v klinični praksi smo se pogovarjali z dr. Jurijem Hanželom, dr. med., spec. gastroenterologije s KO za gastroenterologijo UKC Ljubljana.
Učinkovitost zdravljenja okužb s Helicobacter pylori
Okužba s Helicobacter pylori (H. pylori) je najbolj razširjena okužba na svetu in glavni vzrok za funkcionalno dispepsijo, vnetje želodčne sluznice, razjedo želodca ali dvanajstnika in rak želodca. Obsežna študija s slovensko udeležbo, objavljena letos v znameniti reviji American Journal of Gastroenterology, je proučila, kakšna je učinkovitost različnih shem zdravljenja te okužbe.
Najpogosteje spregledani simptomi – izkušnje iz prakse
Pregled pogosto spregledanih simptomov in znakov, kar lahko vodi v (pre)pozno diagnozo rakov prebavil, je pripravila Anja Stopar, dr. med., specialistka gastroenterologije z Oddelka za interno medicino SB Slovenj Gradec. Kam usmeriti pogled za prepoznavo malignih sprememb v prebavnem traktu oziroma za njihovo razločevanje od benignih ali akutnih? Kaj v klinični praksi najbolj izstopa?
Ni zadosti na preiskavo pomisliti, treba jo je tudi opraviti
Osnovne laboratorijske preiskave, med njimi preiskava blata na prikrito krvavitev, so dostopna orodja, s katerimi splošni ali družinski zdravnik hitro in enostavno opredeli tveganje za prisotnost raka debelega črevesa in danke. Jožef Kramberger, dr. med., spec. splošne medicine iz ZD Lenart, meni, da lahko na tem področju naredimo še precej več.
Po kateri poti do remisijskega trojčka?
Nabor zdravil za zdravljenje ulceroznega kolitisa se širi. Pridobitve napovedujejo učinkovitejše in varnejše zdravljenje, a klinikom nalagajo precej zahtevnih novih odločitev. Doc. dr. Jurij Hanžel, dr. med., spec. gastroenterologije s KO za gastroenterologijo UKC Ljubljana, je strnil vprašanja glede izbire in sosledja zdravil, pa tudi glede ciljev zdravljenja, na katera še nimamo odgovorov.
Kateri cilj zdravljenja je optimalen pri ulceroznem kolitisu?
Nabor zdravil za zdravljenje ulceroznega kolitisa se ponovno širi. O dobrodošlih novostih in odprtih vprašanjih v klinični praksi je spregovoril doc. dr. Jurij Hanžel, dr. med., specialist gastroenterologije s KO za gastroenterologijo UKC Ljubljana. Izpostavil je kongres ECCO, kjer so razpravljali tudi o tem, kako uspešni bomo v prihodnosti pri doseganju najbolj ambicioznih ciljev zdravljenja.
Od ocenjevanja do zmanjševanja bremena fekalne nuje
Nuja po odvajanju blata ali fekalna nuja je poleg driske in bolečin v trebuhu eden najpogostejših in najbolj podcenjenih simptomov ulceroznega kolitisa. Katera orodja uporabiti za enostavno in učinkovito oceno stopnje fekalne nuje? Kako lahko sistematičen vpogled v simptomatiko olajša terapevtske odločitve?
Zunajčrevesne manifestacije kronične vnetne črevesne bolezni
Zunajčrevesne manifestacije se lahko pri četrtini bolnikov s kronično vnetno črevesno boleznijo pojavijo še pred nastopom črevesnih simptomov. Kako brez specifičnih terapevtskih biooznačevalcev za zunajčrevesne simptome izberemo ustrezno protivnetno in simptomatsko zdravljenje? Novosti tega področja povzema hitri test.
Zadržanosti do PBZ je konec
Izr. prof. dr. Tomaž Bratkovič, mag. farm., predstojnik Katedre za farmacevtsko biologijo na Fakulteti za farmacijo Univerze v Ljubljani, poudarja, da glede na razpoložljive podatke učinkovitost in varnost podobnih bioloških zdravil (PBZ) stojita na trdnih znanstvenih temeljih. Kako torej poteka njihovo vrednotenje?
Vse več bolnikov potrebuje napredno zdravljenje
Pomembno je, da ulceroznega kolitisa (UK) ne podcenjujemo, ko ga primerjamo s Crohnovo boleznijo, in da bolnikom z UK pravočasno uvedemo napredno zdravljenje. Dr. Nataša Smrekar, dr. med., spec. gastroenterologije in interne medicine s KO za gastroenterologijo UKC Ljubljana, opozarja na odvečne zadržke pri predpisovanju bioloških zdravil in malih molekul tej skupini bolnikov.
Pregled izbranih bioloških zdravil
S katerimi referenčnimi in podobnimi biološkimi zdravili lahko v Sloveniji zdravimo avtoimunske gastroenterološke, revmatološke, dermatološke in oftalmološke bolezni? Izbor neonkoloških bioloških zdravil z mehanizmom delovanja, farmacevtsko obliko ter indikacijami je pripravil izr. prof. dr. Tomaž Bratkovič, mag. farm.
Olimpijskih iger se zaveš, ko je že vsega konec
Njena pot je pot predanosti. Prejemnica Plečnikovega priznanja za izjemne študijske dosežke, olimpijska reprezentantka v mnogoboju v športni gimnastiki, dvakratna zmagovalka svetovnega pokala v parterju, mamica, specializantka gastroenterologije. Med bolj vsakdanjim početjem se Saša Golob, dr. med., odlično znajde pri peki. Ko je bila športnica, je bilo telo orodje, ko je zdravnica, je telo neznano vesolje, skozi katero nadaljuje pot.
Trendi uvajanja podobnih bioloških zdravil v Evropi
Biološka zdravila sodijo med najdražja zdravila na trgu, zanje gre približno tretjina vseh stroškov za zdravila.(1) Z namenom zmanjšanja izdatkov spodbujajo plačniki uporabo cenejših podobnih bioloških zdravil (PBZ, angl. biosimilars) in ena izmed analiz je pokazala, da bi lahko s prehodom na PBZ do leta 2025 globalno privarčevali kar 300 milijard dolarjev.(2)
Primarni biliarni holangitis je bolezen žensk
Za primarnim biliarnim holangitisom desetkrat pogosteje zbolevajo ženske. Kdaj pomisliti nanj in kako poteka diagnostika? Kako poteka osnovno zdravljenje in kakšne so možnosti ob neodzivnosti ali neprenašanju terapije? Kdaj zdravimo s presaditvijo jeter? Pojasnjuje Katja Novak, dr. med., spec. gastroenterologije s KO za gastorenterologijo UKC Ljubljana.
PBC četrta najpogostejša indikacija za presaditev jeter pri nas
Prva transplantacija jeter v Sloveniji je bila leta 1995 opravljena prav pri bolnici s primarnim biliarnim holangitisom (PBC). Bolnica še danes kakovostno živi. Kako so možnosti diagnostike in zdravljenja PBC v skoraj treh desetletjih napredovale? Kakšna je prevalenca in zakaj bolnike odkrivamo naključno? Piše Mojca Ribnikar, dr. med., spec. gastroenterologije s KO za gastroenterologijo UKC Ljubljana.
Okužba s H. pylori in pot do preprečevanja raka želodca
Z bakterijo Helicobacter pylori, ki je daleč najpomembnejši dejavnik tveganja za razvoj raka na želodcu, je okužena četrtina Slovencev. Kako pogosto okužba privede do zapletov? Kako jo zdravimo, kakšen je pomen presejanja kot primarne preventive in kateri so cilji projektov TOGAS in EUROHELICAN, razlaga prof. dr. Bojan Tepeš, dr. med., spec. interne medicine in gastroenterologije iz DC Rogaška.
Vse več bolnikov z UK potrebuje zdravljenje z naprednimi zdravili
Analiza bolnikov s KVČB iz registra UR-CARE je prispevala izhodišča za enakovrednejšo obravnavo bolnikov. Dr. Nataša Smrekar, dr. med., spec. gastroenterologije in interne medicine s KO za gastroenterologijo UKC Ljubljana, opozarja na razhajanje v predpisovanju naprednih zdravil bolnikom s Crohnovo boleznijo in ulceroznim kolitisom (UK).
Aktualna revija
