Kako bolnika prepričamo v dosledno zdravljenje?
Po prebolelem miokardnem infarktu polovica bolnikov v obdobju do dveh let preneha jemati terapijo za zniževanje holesterola LDL. Kako obrniti neugoden trend slabe adherence? V infografiki smo v sodelovanju z Barbaro Zupančič, dr. med., spec. interne medicine iz SB Jesenice zbrali uporabne nasvete, kako spodbujati k doseganju ciljnih vrednosti zdravljenja.
Breme zdravljenja težje od strahu pred boleznijo?
Kakšna je vloga družinskega zdravnika pri spodbujanju adherence bolnic z rakom dojk, ki dolgoročno prejemajo hormonsko terapijo? Kaj lahko družinski zdravnik ponudi za obvladovanje motečih neželenih učinkov, ki so eden pogostejših razlogov za prekinitev terapije? Doc. dr. Vesna Homar, dr. med., specialistka družinske in urgentne medicine iz ZD Vrhnika je predstavila z dokazi podprte in slovenskim bolnicam dostopne možnosti ukrepanja.
Vabljeni na 3. simpozij o spalni apneji
V imenu Klinike Golnik vas vljudno vabimo na 3. Simpozij o spalni apneji, ki bo 15. in 16. marca 2024 v Hotelu Slon v Ljubljani. Ne gre samo za predavanja – simpozij je tudi priložnost za povezovanje in izmenjavo mnenj z vrhunskimi strokovnjaki. Hkrati boste lahko na praktičnih delavnicah pridobili konkretna orodja in veščine, s katerimi boste lahko izboljšali oskrbo bolnikov na različnih ravneh zdravstvenega varstva.
Zastrupitve z analgetiki
Paracetamol, nesteroidna protivnetna zdravila in salicilati so zaradi protibolečinskega, protivnetnega in antipiretičnega delovanja med najbolj pogosto uporabljanimi in relativno varnimi učinkovinami. Preveliko (samo)odmerjanje pa ima lahko toksične učinke. Kakšni so klinični znaki zastrupitve? Zakaj je nujno hitro ukrepanje? Kako poteka zdravljenje? Kakšna so tveganja pri ostarelih? Odgovarja Tanja Varl Turk, dr. med., spec. interne medicine iz Centra za klinično toksikologijo in farmakologijo UKC Ljubljana.
Pomen odpredpisovanja zdravil pri bolnikih s komorbidnostmi
Sara Kenda, mag. farm., spec. klin. farm. iz SB dr. Franca Derganca Nova Gorica razlaga o možnostih deeskalacije zdravljenja pri bolnikih s komorbidnostmi. Pri katerih bolnikih pomislimo na odpredpisovanje zdravil in katera zdravila je smiselno odpredpisovati? Zakaj pri tem postopamo v treh fazah in kako spremljamo bolnika po ukinitvi zdravil?
Kdaj je antikoagulacijsko zdravljenje izziv?
Kako naj poteka antikoagulacijsko zdravljenje bolj kompleksnih bolnikov? O novih izzivih zdravljenja sta spregovorila Marko Miklič, dr. med., spec. interne medicine, kardiologije in vaskularne medicine s KO za žilne bolezni UKC Ljubljana, in Jasna Krmec, dr. med., spec. družinske medicine iz antikoagulacijske ambulante Zdravstvenega doma Vrhnika.
Količina ogljikovih hidratov in dolgoročne spremembe v telesni teži
V nasprotju s količino ogljikovih hidratov imamo bolj konsistentne podatke za vpliv kakovosti in vira ogljikovih hidratov na nadzor telesne teže. Večji vnos polnozrnatih ogljikovih hidratov in prehranskih vlaknin je bil povezan z ugodnim vplivom na spremembo telesne teže, uživanje enostavnih ogljikovih hidratov pa z njenim povečanjem.
Zakaj so jetra barometer metaboličnega zdravja?
Da je pri boleznih metaboličnega spektra pomembno obravnavati tudi zamaščenost jeter, poudarja Špela Volčanšek, dr. med., spec. interne medicine s KO za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni UKC Ljubljana. Katere bolnike in kdaj presejati za nealkoholno zamaščenost jeter? Kakšni ukrepi so sploh na voljo v obravnavi bolnikov?
Kaj naj usmerja obravnavo bolnic s PCOS?
Zakaj naj bi optimalna obravnava žensk s sindromom policističnih jajčnikov (PCOS) nujno vključevala tudi redno spremljanje? Kdo in zakaj naj obravnava bolnice? Odgovore je na Tavčarjevih dnevih nanizala izr. prof. dr. Mojca Jensterle Sever, dr. med., spec. interne medicine s KO za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni UKC Ljubljana.
Globalni vpliv spremenljivih dejavnikov tveganja
Analiza, objavljena v reviji New England Journal of Medicine, je pokazala, da je več kot polovico srčno-žilnih dogodkov in petino vseh smrti pri odraslih mogoče pripisati petim spremenljivim dejavnikom tveganja. Ti rezultati potrjujejo pomen preventivnega delovanja.
Možganska megla
Ob začetku pandemije nihče ni pričakoval poznih sprememb in kroničnih posledic pri bolnikih, ki so brez večjih zapletov preboleli covid-19. Predpostavljali smo, da črka A v poimenovanju seva koronavirusa SARS-CoV-2 pomeni »akuten« ter da virus ne prodre v centralni živčni sistem. Obe predpostavki sta bili napačni, je na Fajdigovih dnevih povedal izr. prof. dr. Anton Grad, dr. med., spec. nevrologije s Fakultete za matematiko, naravoslovje in informacijsko tehnologijo Univerze na Primorskem.
Novi točkovnik za odkrivanje jetrne fibroze in napoved neugodnih izidov
S točkovnikom LiverRisk score je mogoče na podlagi starosti, spola in običajnih laboratorijskih izvidov pri bolnikih brez znane jetrne bolezni oceniti prisotnost jetrne fibroze in verjetnost neugodnih izidov jetrne bolezni. Razvoj in validacija tega točkovnika sta bila nedavno opisana v reviji Lancet.
Z enostavno preiskavo lahko storimo še več
Vloga obposteljne ultrasonografije v družinski medicini raste. Anej Kebrič, dr. med., specializant družinske medicine iz Ambulante Jerković na Ptuju, verjame, da bo prihodnost tudi po zaslugi uporabe ultrazvoka prinesla bolj kakovostno obravnavo bolnikov na primarni ravni. Z enostavno ultrazvočno preiskavo lahko pomembno izboljšamo adherenco pri jemanju protimaščobnih zdravil.
Sedeč način življenja in tveganje za pojav demence pri starejših odraslih
Sedeč način življenja poveča tveganje za razvoj srčno-žilnih in presnovnih bolezni, medtem ko je povezava med sedečim načinom življenja in demenco še nejasna. Zato so v letošnji septembrski številki publikacije JAMA ugotavljali to povezavo.
Bolniki pogosto sami ne vedo, da imajo migreno
»Po raziskavi vsaj 50 do 80 % bolnikov z migreno ni diagnosticiranih in polovica diagnosticiranih bolnikov nima pravilnega ali dovolj učinkovitega zdravljenja, ki bi preprečevalo veliko število napadov in s tem prehod v visoko frekventno epizodično in kronično migreno,« poudarja doc. dr. Andrej Fabjan, dr. med., spec. nevrologije z Nevrološke klinike UKC Ljubljana. Kateri so največji izzivi v diagnosticiranju in pravilni obravnavi bolnikov?
Biološka terapija pri zdravljenju težkih oblik astme
Na VII. Kongresu internistov 2023 je doc. dr. Sabina Škrgat, dr. med., spec. pnevmologije, s KO za pljučne bolezni UKC Ljubljana predstavila biološko terapijo pri zdravljenju težkih oblik astme ter opozorila na razmejitev med problematično in hudo astmo, ki je ključna zaradi nadaljnje obravnave in ustreznega zdravljenja.
O bolnikovem zavedanju prognoze in mestu komunikacije v kliničnem delu
Kako sporočamo diagnozo, načrt obravnave in možnost potekov napredovale bolezni? Zakaj raziskati, kako je bolnik razumel pogovor? Odgovore ponujajo izsledki evropskega projekta iLIVE, ki ga predstavlja Urška Lunder, dr. med., z Univerzitetne klinike za pljučne bolezni in alergijo Golnik.
Kako diagnosticirati migreno?
Migreno razdelimo v dva ključna tipa, migreno brez avre in migreno z avro. Kako postavimo diagnozo glede na mednarodno klasifikacijo glavobolov (MKGM-3)? Bolnik lahko izpolnjuje kriterije za več kot en tip ali podtip migrene, v tem primeru se diagnosticira in kodira vse tipe.
Preboji v zdravljenju zgodnjega raka pljuč
Na strokovnem srečanju Sodobna obravnava bolnika s pljučnim rakom sta asist. Urška Janžič, dr. med., z Univerzitetne klinike za pljučne bolezni in alergijo Golnik in asist. mag. Mojca Unk, dr. med., z Onkološkega inštituta Ljubljana, obe spec. internistične onkologije, predstavili, s katerimi ukrepi lahko še bolje zdravimo zgodnjega raka pljuč.
Kako obravnavati migreno v ADM in kdaj bolnike napotiti k nevrologu?
Migrena ostaja kljub veliki razširjenosti slabo prepoznana in suboptimalno obravnavana. Kako obravnavi migreno v ambulanti družinske medicine (ADM)? Kako pravilno postaviti diagnozo glede na zadnje diagnostične kriterije? Kdaj bolnika napotiti na terciarno raven?
Aktualna revija
