Kdaj je pri diagnostiki potreben premislek?
Ali vsi starostniki s pljučnim infiltratom res potrebujejo diagnostiko? O razlogih za in proti sta na Golniškem simpoziju razpravljali Katja Adamič, dr. med., specialistka pnevmologije in alergologije ter klinične imunologije, in doc. dr. Mateja Marc Malovrh, dr. med., specialistka pnevmologije, obe z Univerzitetne klinike za pljučne bolezni in alergijo Golnik.
Trendi v diagnostiki pljučnega raka
Kako postaviti natančno diagnozo, ko se s preiskavami odkriva vse več manjših lezij v pljučih? Katere novejše tehnike imajo največji potencial za uporabo? Odgovore so iskali na Golniškem simpoziju, izzive diagnostike v prihodnosti je nakazal doc. dr. Aleš Rozman, dr. med., spec. pnevmologije.
Vodenje bolnika z rakom pljuč na domu
Zakaj in kdaj paliativni bolnik potrebuje oskrbo in pomoč na domu, kaj za bolnike pomeni prisotnost mobilne paliativne enote in katera vprašanja še čakajo odgovore? Odgovore so na Golniškerm simpoziju iskali mag. Mateja Lopuh, dr. med., Katja Mohorčič, dr. med., Anela Muratović, dipl. m. s., Marko Možina, dr. med., in Emina Hadinjak, dr. med.
Kaj bi moral vedeti družinski zdravnik o novih nikotinskih izdelkih?
Helena Koprivnikar, dr. med., spec. javnega zdravja z NIJZ razlaga o vse večji razširjenosti uporabe novih tobačnih in nikotinskih izdelkov med različnimi starostnimi skupinami. Pojasnjuje tudi, kakšne so posledice za zdravje, kako učinkoviti so kot pripomočki za opuščanje kajenja in kateri miti se pojavljajo v medijih in javnosti.
Pomanjkanje vitamina D kot epidemija
Pomen zadostne preskrbe z vitaminom D še ni dovolj prepoznan. Kakšno je stanje v Sloveniji in katera tveganja predstavlja njegovo pomanjkanje? O najbolj ogroženih skupinah, vitaminu D in debelosti, definiciji pomanjkanja ter pripravi slovenskih smernic je spregovorila prof. dr. Marija Pfeifer, dr. med., spec. interne medicine iz Sanatorija MD Medicina.
Kako je s HIV/aidsom pri nas in v svetu?
Je okužba s HIV še vedno tabu tema? Prof. dr. Janez Tomažič, dr. med., spec. infektologije in interne medicine z UKC Ljubljana je spregovoril o možnostih zdravljenja, zaščiti pred in po izpostavitvi okužbi ter strategiji 95-95-95. Razlaga o problematiki pozno odkritih oseb, stigmi v današnjih časih in opozarja, da nezaznavnost virusa pomeni neprenosljivost.
Nova odkritja, ki bodo spreminjala klinično prakso
Med najbolj zastopanimi temami letošnjega kongresa Evropskega diabetološkega združenja (EASD) so bile debelost in dolgoročno uravnavanje telesne mase, novejše oblike antidiabetičnega zdravljenja, predstavljen pa je bil tudi nov mednarodni dogovor o nujnih hiperglikemičnih stanjih. V prispevku povzemamo nekaj glavnih sporočil kongresa.
Diferencialna diagnoza
Izjemno redka nevrotransmiterska bolezen se kaže z raznoliko klinično sliko. Znaki in simptomi se prekrivajo z vrsto drugih živčnomišičnih in nevrometaboličnih bolezni, kar močno oteži in v povprečju za kar štiri leta zakasni postavitev pravilne diagnoze. Za katerimi pogostejšimi boleznimi se lahko skriva ta redka bolezen?
Zdravljenje imamo, bolnikov še ne
Zdravljenje pomanjkanja AADC, sicer redke bolezni, je možno z gensko terapijo, a pri nas bolnikov, ki bi jo potrebovali, še nismo našli. Kako diagnosticirati bolezen, ki se skriva za množico nespecifičnih simptomov? Kateri so izzivi pri obravnavi bolnikov? Odgovore je strnila Tanja Loboda, dr. med., spec. pediatrije, s KO za otroško, mladostniško in razvojno nevrologijo Pediatrične klinike UKC Ljubljana.
Ugled zdravniškega poklica v javnomnenjskih raziskavah in praksi
Predsednica Zdravniške zbornice Slovenije prof. dr. Bojana Beović, dr. med., spec. infektologije z UKC Ljubljana, je spregovorila o ugledu zdravniškega poklica v javnomnenjskih raziskavah in praksi. Razmišlja pa tudi o strategijah za obvladovanje negativne medijske komunikacije, o nesoglasjih, ki bi morala ostati za zaprtimi vrati ter odzivih stroke ob domnevnih ali potrjenih zdravniških napakah.
Prihodnost za bolnike z IgA-nefropatijo je optimistična
Katerih znakov in simptomov najpogostejše glomerulne bolezni ne smemo spregledati? Kdaj bolnike s sumom na IgA-nefropatijo napotiti k specialistu nefrologije? Odgovarja Ana Dovč, dr. med., spec. nefrologije s KO za nefrologijo UKC Ljubljana, ki razlaga, kakšna je trenutna optimalna obravnava bolnikov in zakaj se jim obeta še svetlejša prihodnost.
Prepletanje pristopov
Srčno popuščanje je danes eden redkih kliničnih sindromov, katerega incidenca in prevalenca iz leta v leto naraščata. Kljub temu, da že sama definicija srčnega popuščanja temelji na interakciji med delovanjem srca in preostalih organov, se je multidisciplinarni pristop k zdravljenju uveljavil šele v zadnjem času, razmišlja prof. dr. Bojan Vrtovec, dr. med., spec. interne medicine in spec. kardiologije in vaskularne medicine z UKC Ljubljana.
Pregled protimikrobnih zdravil za zdravljenje nekaterih okužb
Predstavljamo izbor najpogostejših protimikrobnih zdravil, ki se uporabljajo za ambulantno ali bolnišnično zdravljenje okužb kože in mehkih tkiv, okužbe sečil, dihal, intraabdominalnih okužb, vnetja dojk in sepsa. Preglednico je recenzirala doc. dr. Mateja Logar, dr. med., spec. infektologije z Infekcijske klinike UKC Ljubljana.
Bolniki po diagnozi ne morejo čakati 56 tednov
»Zdravljenje bolnikov s srčnim popuščanjem z zmanjšanim iztisnim deležem podpirajo štirje stebri. Stroka naj pri njihovem simultanem uvajanju in pospešenem titriranju ne okleva,« je v predavanju na BRMS 2023 poudarila Danijela Oikonomidis, dr. med., spec. kardiologije in vaskularne medicine z Oddelka za kardiologijo in angiologijo Klinike za interno medicino UKC Maribor.
Razpolovitev trajanja zdravljenja
»Problema protimikrobne odpornosti ne bomo rešili z novimi antibiotiki. Ključna je ustrezna raba, ki pa ne pomeni zgolj omejevanja, ampak predvsem izbiro pravega antibiotika za pravo indikacijo, v pravem odmerku in trajanju,« poudarja doc. dr. Mateja Logar, dr. med., spec. infektologije s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana.
Napredne terapije naj ne bodo ekskluzivne
Pomembno je povezovanje in kombiniranje novejših terapevtskih možnosti z dosedanjim naborom zdravil za zdravljenje hiperlipidemije, poudarja Mateja Verdinek, dr. med., spec. interne medicine iz kardiološke ambulante Splošne bolnišnice Jesenice. Pri tem stopi v bran statinom kot eni najbolj podcenjenih skupin zdravil, ki so neupravičeno na slabem glasu.
Precepljenost proti KME še vedno precej nizka
Slovenija je država z eno najvišjih obolevnosti za klopnim meningoencefalitisom (KME) v Evropi. Kljub naraščajočemu številu cepljenih proti KME je delež cepljenih v Sloveniji še vedno zelo majhen. Kako bi še lahko izboljšali ozaveščenost in precepljenost, odgovarja Nadja Šinkovec Zorko, dr. med., spec. epidemiologije s Centra za nalezljive bolezni NIJZ.
Hospitalizacija kot mejnik v zdravljenju
Preživetje bolnikov s srčnim popuščanjem se je v zadnjih letih bistveno izboljšalo, vendar smrtnost še vedno ostaja zelo velika. Bolnike s srčnim popuščanjem lahko v tem pogledu primerjamo z bolniki z rakom debelega črevesa. Pri tem morda preseneti dejstvo, da je prognoza bolnikov s srčnim popuščanjem slabša.
Kdaj je antikoagulacijsko zdravljenje še posebej težavno?
Kam usmeriti pozornost pri kompleksnih bolnikih, ki imajo povečano tveganje za trombembolične zaplete in obenem tudi povečano tveganje za krvavitve? Kako zagotoviti, da bo zdravljenje starostnikov s komorbidnostmi varno in učinkovito? Strnili smo ključna sporočila.
Kljub poenostavitvam izzivi pri zdravljenju ostajajo
Antikoagulacijsko zdravljenje je v zadnjem desetletju pomembno napredovalo, pri kompleksnejših bolnikih pa se še vedno soočamo z omejitvami. Marko Miklič, dr. med., specialist interne medicine, kardiologije in vaskularne medicine s KO za žilne bolezni UKC Ljubljana prepoznava družinsko medicino kot pomemben del te zgodbe, ki bi v prihodnje lahko imel še vidnejšo vlogo.
Aktualna revija
