Medicina dokončnih odgovorov
Kako v slovenski klinični praksi živi personalizirana medicina? Kako najbolj tarčno zajamemo vse dejavnike, pomembne za razumevanje kompleksnosti pojava, kot je bolezen? Kdaj bodo potenciali precizne medicine in dokončni odgovori, ki jih prinaša, pripeljali do razbremenitve zdravstvenega sistema?
Bolniki ji obračajo hrbet
Hereditarni angioedem je redka življenje ogrožajoča bolezen, za katero so v zadnjih letih na voljo nove terapevtske možnosti. Še vedno ostaja izziv odkrivanje, poudarja asist. Gašper Markelj, dr. med., spec. pediatrije s Pediatrične klinike UKC Ljubljana. Doc. dr. Matija Rijavec, univ. dipl. mikr. s Klinike Golnik pa je spregovoril o procesu diagnostike in genetski analizi.
Veliko potencialnih interakcij, malo zanesljivih podatkov
Številni bolniki sočasno z zdravili uporabljajo pripravke za samozdravljenje (SZ). Snovi, ki so v različnih pripravkih za SZ, lahko pomembno vplivajo tudi na delovanje zdravil in v interakcijah z zdravili povzročajo neželene učinke.
Učinkovitost intervencij za izgubo telesne teže
Skupina znanstvenikov je izvedla sistematski pregled in metaanalizo učinkovitosti intervencij na primarni ravni za izgubo telesne teže pri odraslih. Ugotavljali so, kakšna je bila razlika v izgubi teže in ali obstajajo razlike v intervenciji medicinskega in nemedicinskega osebja. Članek je bil objavljen v publikaciji BMJ.
Večji odmerek informacij
Bolniki, ki prejemajo protibolečinsko terapijo, si neredko želijo, da bi jim zdravnik predpisal močnejše ali drugo zdravilo. Nakazuje pa se, da je izziv prav v tem, da so bolniki pri jemanju zdravil nedosledni. »V ambulanti družinske medicine moramo več poudarka nameniti razlagi o načinu jemanja analgetikov v skladu z navodili,« poudarja prim. dr. Aleksander Stepanović, dr. med., specialist splošne medicine iz ZD Škofja Loka, predsednik Združenja zdravnikov družinske medicine.
Renalna anemija danes in jutri
Renalno anemijo je pomembno zdraviti, saj ne vpliva le na psihofizično zmogljivost bolnikov, ampak tudi na njihov srčno-žilni sistem in s tem prispeva k večji umrljivosti. Kaj morate vedeti o zdravljenju in o letošnji novosti? Ključne informacije je povzela asist. dr. Eva Jakopin, dr. med., spec. nefrologije z Oddelka za nefrologijo Klinike za interno medicino UKC Maribor.
Medicinsko-tehnični pripomočki v luči novih smernic
Damjan Justinek, dr. med., specialist interne medicine iz Bolnišnice Topolšica je na srečanju ABC diabetes predstavil uporabo medicinsko-tehničnih pripomočkov zadnje generacije tudi pri osebah s sladkorno boleznijo tipa 2. Zakaj in kdaj je to dobro za bolnika? Kako izkoristiti vse možnosti tudi glede na omejitve ZZZS v klinični praksi? Kaj bo na voljo bolnikom v prihodnosti?
Napredovala Parkinsonova bolezen
Kateri so ključni kazalniki, ki napovedujejo vstop v napredovalo fazo Parkinsonove bolezni in posledično zahtevajo vpeljavo prilagojenih terapevtskih pristopov? Uporabne usmeritve smo pripravili v sodelovanju s prof. dr. Zvezdanom Pirtoškom, dr. med., spec. nevrologije z Nevrološke klinike UKC Ljubljana.
Kako pri obravnavi bolečine razmišljati zunaj okvirjev
Bolnike s kronično bolečino prepogosto zdravimo, kot da trpijo dolgotrajno akutno bolečino, poudarja prim. Gorazd Požlep, dr. med., spec. anesteziologije in reanimatologije, vodja protibolečinske ambulante v UKC Ljubljana. Kako razjasniti nekatera kompleksna bolečinska stanja in česa nam v praksi manjka?
Ali predpisani odmerek pri nevropatski bolečini zadostuje?
Več pozornosti moramo nameniti subterapevtskim odmerkom zdravil za zdravljenje nevropatske bolečine, ki bolnika od terapevtskih ciljev oddaljujejo, poudarja Marija Vujić Stančevski, dr. med., z Oddelka za anesteziologijo, intenzivno terapijo in terapijo bolečin UKC Maribor.
Bolečina: kateri izzivi ostajajo?
Ste vedeli, da lahko prevalenca nepopolnega sodelovanja pri zdravljenju z analgetiki dosega tudi 60 odstotkov? Predsednica Sekcije kliničnih farmacevtov pri Slovenskem farmacevtskem društvu Sara Kenda, mag. farm., spec. klin. farm., je pripravila kviz, ki razkriva še nekaj izstopajočih vprašanj.
Srčno popuščanje in njegove komorbidnosti: kje bi lahko bili boljši?
»Nekardiološke bolezni, pridružene srčnemu popuščanju, niso optimalno zdravljene. Posvečamo jim bistveno manj pozornosti kot kardiološkim pridruženim boleznim,« opozarja dr. Renata Okrajšek, dr. med., spec. interne medicine ter kardiologije in vaskularne medicine iz UKC Ljubljana.
Od pojava prvih težav do diagnoze tudi več let
Ob prepoznavi vnetne bolečine v križu in izključitvi drugih pogostejših razlogov bolečine v križu, kot so poškodba, hernija diska ali degenerativne spremembe, je potrebna obravnava pri revmatologu. Če pravočasno pomislimo na aksialni spondiloartritis, lahko bolnikom s to boleznijo pomembno izboljšamo kakovost življenja.
Ustno zdravje je bistven del splošnega zdravja
Svetovna zdravstvena organizacija opredeljuje ustno zdravje kot pomemben sestavni del splošnega zdravja, celo več, kot nujno potreben element za blagostanje populacije, zato pri sodobni definiciji ustnega zdravja poleg odsotnosti bolezni postavlja v ospredje z ustno votlino povezano kakovost življenja.
Pri nepovezanih simptomih pomislimo na depresijo
Tema depresije je v času epidemije zelo pomembna. »Ti bolniki do zdaj niso prihajali k nam oziroma jih nismo prepoznavali, ker smo reševali njihove druge težave,« je na 21. Kokaljevih dnevih opozorila specialistka družinske medicine Ana Žvižej Cvetić, dr. med.
Slovenski bolniki s težko astmo
Za težko astmo je značilno, da je zelo težko doseči nadzor nad boleznijo kljub intenzivnemu zdravljenju. Zato sta prepoznavanje bolnikov s tako obliko bolezni, ki so kandidati za zdravljenje z biološkimi zdravili, in njihova napotitev v specializirane ambulante na terciarnem nivoju, kjer se ti bolniki obravnavajo, ključnega pomena.
Pekoča usta so izziv za zdravnika in bolnika
Sindrom pekočih ust je stanje, ki v dentalni medicini zaradi zahtevne diagnostike in zdravljenja pomeni izziv tako za bolnika kot zdravnika, je na srečanju pod naslovom Alergija v stomatologiji opozoril izr. prof. dr. Boris Gašpirc, dr. dent. med., s Katedre za ustne bolezni in parodontologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani.
Aktualna revija
