Večji izzivi oseb s kroničnimi boleznimi
Skoraj dve tretjini ljudi s kroničnimi boleznimi ne ve, kako bi se orientirali v zdravstvenem sistemu, in več kot dobra polovica jih ima omejeno zdravstveno pismenost. Tako kažejo podatki prve Nacionalne raziskave zdravstvene pismenosti v Sloveniji, ki jo je izvedel Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ). Ugotovitve raziskave je predstavila Sanja Vrbovšek, vodja Oddelka za integrirano preventivo kroničnih bolezni pri odraslih na NIJZ.
O rizičnih skupinah za hitrejše poslabšanje srčnega popuščanja
Vsaka ponovna hospitalizacija pomeni slabšo prognozo za bolnike s srčnim popuščanjem. O pomenu tako imenovane ranljive faze in o pristopih za zmanjševanje pogostosti dogodkov po odpustu iz bolnišnice piše izr. prof. dr. Miran Šebeštjen, dr. med., spec. interne medicine, kardiologije in vaskularne medicine s KO za kardiologijo UKC Ljubljana.
Od utemeljenega suma do zdravljenja srčnega popuščanja v ADM
Kako lahko ukrepamo ob utemeljenem sumu na srčno popuščanje še pred postavitvijo diagnoze? Kako uspešno v ambulantah družinske medicine (ADM) sočasno uvajamo štiritirno terapijo? Lahko na izid zdravljenja še kako drugače vplivamo? Odgovarja prof. dr. Marija Petek Šter, dr. med., spec. družinske medicine, predstojnica Katedre za družinsko medicino Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani.
Dr. Željko Ćurić o smislu življenja in soočanju s kronično boleznijo
Kako naj naši bolniki ohranijo smisel in kakovost življenja, ko se soočajo s kronično boleznijo? V navdihujočem in presunljivem predavanju vas psihiater dr. Željko Ćurić, dr. med., popelje skozi potovanje sprejemanja bolezni. To je, kot pravi predavatelj, prepleteno s številni izzivi. Največjega pa je iskati, kjer ga najmanj pričakujemo – v sebi.
Primarni biliarni holangitis je bolezen žensk
Za primarnim biliarnim holangitisom desetkrat pogosteje zbolevajo ženske. Kdaj pomisliti nanj in kako poteka diagnostika? Kako poteka osnovno zdravljenje in kakšne so možnosti ob neodzivnosti ali neprenašanju terapije? Kdaj zdravimo s presaditvijo jeter? Pojasnjuje Katja Novak, dr. med., spec. gastroenterologije s KO za gastorenterologijo UKC Ljubljana.
PBC četrta najpogostejša indikacija za presaditev jeter pri nas
Prva transplantacija jeter v Sloveniji je bila leta 1995 opravljena prav pri bolnici s primarnim biliarnim holangitisom (PBC). Bolnica še danes kakovostno živi. Kako so možnosti diagnostike in zdravljenja PBC v skoraj treh desetletjih napredovale? Kakšna je prevalenca in zakaj bolnike odkrivamo naključno? Piše Mojca Ribnikar, dr. med., spec. gastroenterologije s KO za gastroenterologijo UKC Ljubljana.
Priložnost za zgodnejšo diagnozo
Bolniki, pri katerih je bil kasneje ugotovljen rak pljuč, se pogosteje oglašajo pri osebnem zdravniku in jim je predpisano povečano število raznih zdravil, preden sploh pomislimo na to diagnozo, pravi prof. dr. Davorina Petek, dr. med., spec. družinske medicine, v. svet., iz Zdravstvenega zavoda Zdravje. Kako bi lahko še skrajšali pot do diagnoze?
Kaj lahko stori družinski zdravnik za polimorbidne bolnike?
»Nekateri bolniki s sladkorno boleznijo imajo številne pridružene bolezni, zato je njihovo zdravljenje kompleksno. Številni se ne znajdejo, ko s pregledov ali celo iz bolnišnice pridejo z dodatnimi, novimi zdravili, in teh včasih res ni malo,« opozarja prim. prof. dr. Davorina Petek, dr. med., v. svet., spec. družinske medicine iz Zdravstvenega zavoda Zdravje.
Je še dilema, za katerega bolnika izbrati katero zdravilo?
Katera orodja in novi dokazi so lahko v pomoč pri izbiri terapije za bolnike s sladkorno boleznijo tipa 2? Odgovore smo iskali skupaj z doc. dr. Miodragom Janićem, dr. med., spec. interne medicine, s Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni UKC Ljubljana.
Okužba s H. pylori in pot do preprečevanja raka želodca
Z bakterijo Helicobacter pylori, ki je daleč najpomembnejši dejavnik tveganja za razvoj raka na želodcu, je okužena četrtina Slovencev. Kako pogosto okužba privede do zapletov? Kako jo zdravimo, kakšen je pomen presejanja kot primarne preventive in kateri so cilji projektov TOGAS in EUROHELICAN, razlaga prof. dr. Bojan Tepeš, dr. med., spec. interne medicine in gastroenterologije iz DC Rogaška.
O pomenu poročanja o domnevnih neželenih učinkih zdravil
Tako imenovana spontana poročila o domnevnih neželenih učinkih zdravil lahko ključno prispevajo k spremljanju varnosti zdravil po pridobitvi dovoljenja za promet in prihodu na trg. Kljub temu je poročanje zdravstvenih delavcev pogosto nezadostno, ne le v Sloveniji, ampak tudi na svetovni ravni, kar kaže na potrebo po kontinuiranem ozaveščanju, pojasnjuje Jasmina Klopčič, dr. med., z Javne agencije RS za zdravila in medicinske pripomočke.
Ključne novosti v obravnavi
Kot vsako leto je tudi decembra 2023 Ameriško diabetološko združenje (American Diabetes Association – ADA) izdalo posodobljene standarde oskrbe za leto 2024. Pripravila jih je skupina strokovnjakov na podlagi izsledkov najnovejših raziskav in dognanj na področju sladkorne bolezni in so bili kot dodatek objavljeni konec decembra 2023 v strokovni reviji Diabetes Care. V nadaljevanju so opisani glavni poudarki iz priporočil.
Nefrologi za merjenje albuminurije v vseh zdravstvenih domovih in bolnišnicah
Prof. dr. Miha Arnol, dr. med., spec. nefrologije, predstojnik Kliničnega oddelka za nefrologijo UKC Ljubljana, poudarja, da je diagnosticiranje kronične ledvične bolezni izjemno podcenjeno. Bolj zgodaj bi jo lahko prepoznali, če bi kot presejalni test poleg ocene glomerulne filtracije določali albuminurijo, ki pokaže tudi začetne stopnje bolezni.
RSV skozi pet vprašanj
V kratkem kvizu boste skozi pet vprašanj preverili bolj ali manj znana dejstva o obravnavi okužb z respiratornim sincicijskim virusom (RSV). Kratek kviz je pripravila Urška Mahne, dr. med., spec. pediatrije, vet. med., s Pediatrične klinike UKC Ljubljana.
Izkoristimo zgodnji čas po dogodku, ko je bolnik motiviran
Kako naj družinski zdravnik bolnika po miokardnem infarktu vodi skozi nujne spremembe življenjskih navad in poskrbi za adherenco zdravljenja? Strah pred invalidnostjo in smrtjo prebolevnike aktivira, a žal ne za dolgo. Svoje izkušnje pri doseganju dolgoročnih ciljev je delila Alenka Simonič, dr. med., spec. družinske medicine iz Ambulante splošne medicine Ormož.
Kako bolnika prepričamo v dosledno zdravljenje?
Po prebolelem miokardnem infarktu polovica bolnikov v obdobju do dveh let preneha jemati terapijo za zniževanje holesterola LDL. Kako obrniti neugoden trend slabe adherence? V infografiki smo v sodelovanju z Barbaro Zupančič, dr. med., spec. interne medicine iz SB Jesenice zbrali uporabne nasvete, kako spodbujati k doseganju ciljnih vrednosti zdravljenja.
Breme zdravljenja težje od strahu pred boleznijo?
Kakšna je vloga družinskega zdravnika pri spodbujanju adherence bolnic z rakom dojk, ki dolgoročno prejemajo hormonsko terapijo? Kaj lahko družinski zdravnik ponudi za obvladovanje motečih neželenih učinkov, ki so eden pogostejših razlogov za prekinitev terapije? Doc. dr. Vesna Homar, dr. med., specialistka družinske in urgentne medicine iz ZD Vrhnika je predstavila z dokazi podprte in slovenskim bolnicam dostopne možnosti ukrepanja.
Vabljeni na 3. simpozij o spalni apneji
V imenu Klinike Golnik vas vljudno vabimo na 3. Simpozij o spalni apneji, ki bo 15. in 16. marca 2024 v Hotelu Slon v Ljubljani. Ne gre samo za predavanja – simpozij je tudi priložnost za povezovanje in izmenjavo mnenj z vrhunskimi strokovnjaki. Hkrati boste lahko na praktičnih delavnicah pridobili konkretna orodja in veščine, s katerimi boste lahko izboljšali oskrbo bolnikov na različnih ravneh zdravstvenega varstva.
Aktualna revija
