Kako (še) skrajšati čas do zgodnje diagnoze?
S katerimi izzivi se družinski zdravniki srečujejo pri zgodnjem diagnosticiranju pljučnega raka, je razložila doc. dr. Nena Kopčavar Guček, dr. med., spec. družinske medicine iz ZD Ljubljana in s Katedre za družinsko medicino Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. Je še kje prostor za izboljšavo? Kako bi pri tem lahko pomagalo presejanje?
Fabryjeva bolezen skozi vprašanja
Katera kožna sprememba je še posebej značilna za to bolezen? Kako bolezen potrdimo ter kdaj je indicirano nadomestno encimsko zdravljenje? Odgovore smo nanizali v kratkem kvizu, ki ga je recenzirala pediatrinja doc. dr. Mojca Žerjav Tanšek, dr. med. s Pediatrične klinike UKC Ljubljana.
Vloga družinskega zdravnika pri presejanju za raka pljuč
K uspešnosti presejanja bodo pomembno prispevale ambulante družinske medicine, poudarja nacionalna koordinatorka Državnega programa za obvladovanje raka Sonja Tomšič, dr. med., spec. javnega zdravja z Onkološkega inštituta Ljubljana. Zainteresirane vabi v strokovno skupino za sooblikovanje pilotnega projekta.
Glivične okužbe nohtov: štiri najpogostejša vprašanja
Vprašalnik o onihomikozah je pripravila dr. Marjetka Korpar, mag. farm. in spec. klin. farm., vodja Lekarne Ptuj. Z reševanjem kviza boste poglobili znanje o tem, zakaj pot do ozdravitve nohtov nog s topikalnim zdravljenjem ne more biti krajša od devetih mesecev in kateri so najpogostejši neželeni učinki oziroma interakcije z drugimi zdravili pri sistemski terapiji.
Uporaba napačnih preparatov pri onihomikozah ni redkost
Svetovanje in predpisovanje preparatov, ki niso namenjeni zdravljenju glivičnih okužb nohtov, pač pa kože stopal, je eden v nizu razlogov za neuspešno zdravljenje onihomikoz, pove Katarina Šmuc Berger, dr. med., spec. dermatovenerologije iz Splošne bolnišnice Izola. Kaj še botruje slabi adherenci in trdovratnim, ponavljajočim se okužbam?
Obposteljni ultrazvok v ambulanti družinske medicine
Obposteljna sonografija je v ambulanto družinskega zdravnika vnesla novo dimenzijo kliničnega pregleda. Kakšne so njene prednosti, kje se pojavljajo izzivi ter kakšna bo prihodnost uporabe pojasnjujeta Mojca Žerdin, dr. med., spec. družinske medicine iz ZD Ptuj in asist. dr. Vesna Homar, dr. med., spec. družinske medicine iz ZD Vrhnika.
Redko z eno tubo zdravila
»Pri pojavu aken se vse bolj zavedamo vpliva, ki ga imajo na kvaliteto življenja bolnika," pove Katarina Šmuc Berger, dr. med., spec. dermatovenerologije iz SB Izola. Z zgodnjim začetkom zdravljenja z lokalnimi terapijami v ambulanti družinske medicine in pravočasno napotitvijo k specialistu lahko obvladujemo hujše oblike, ki pustijo brazgotine na koži in samopodobi.
Covid-19 in reproduktivno zdravje moških
Nizka raven testosterona vpliva na okužbo s SARS-CoV-2 in je povezana s težjim potekom bolezni. To lahko povzroči izčrpanost Leydigovih in zarodnih celic, kar vodi v funkcionalni hipogonadizem, zmanjšano spermatogenezo in neplodnost, poudarja asist. dr. Kristina Groti Antonič, dr. med., spec. interne medicine iz UKC Ljubljana.
Prihodnost v kapsuli črevesne mikrobiote
Koliko dokazov se je nabralo o povezanosti črevesne mikrobiote in kroničnih bolezni? Kako uspešno lahko s prehrano, prebiotiki in probiotiki, antibiotiki in fekalnimi transplantacijami spreminjamo sestavo črevesne mikrobiote pri bolnikih ali zaviramo nastanek bolezni pri navidez zdravih ljudeh? Multidisciplinarno povezovanje postavlja solidne temelje sistemski medicini.
Svetlejša prihodnost Fabryjeve bolezni?
Bolniki na diagnozo Fabryjeve bolezni čakajo do 20 let. »Čas je za zgodnejše odkrivanje,« poudarja prim. Bojan Vujkovac, dr. med., spec. interne medicine iz Splošne bolnišnice Slovenj Gradec, vodja Centra za zdravljenje Fabryjeve bolezni. Po njegovih besedah lahko diagnostiko pomembno skrajšamo že na primarni ravni, in to celo enostavneje kot kadarkoli doslej.
Družinska medicina z vizijo
Soočamo se s spremembami v družbi, ki jih prinašajo staranje prebivalstva, razvoj sodobnih tehnologij, napredek diagnostičnih in terapevtskih možnosti, vse to pa spreminja tudi prioritete v družbi. Kako pa je z vizijo družinske medicine piše prim. prof. dr. Marija Petek Šter, dr. med., spec. družinske in splošne medicine z Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani.
Kako zdravimo onihomikoze?
Z glivicami okužen noht je stalen vir okužbe, ki se lahko širi na druge dele telesa in druge nohte, zato je to stanje treba zdraviti, poudarja doc. dr. Katarina Trčko, dr. med., spec. dermatovenerologije iz UKC Maribor. Na katerih dokazih temelji sodobno (samo)zdravljenje onihomikoz? Kako izberemo optimalen antimikotik?
Povezava psihosocialnega stresa s tveganjem za akutno možgansko kap
Analiza podatkov, zbranih v raziskavi INTERSTROKE, je potrdila, da je psihosocialni stres povezan s tveganjem za možgansko kap ter da je višji lokus kontrole v domačem okolju in službi povezan z zmanjšanjem zaznave stresa in zmanjšanjem verjetnosti za kap. Članek je bil objavljen v publikaciji JAMA.
Učinki rehabilitacijskega programa po srčnem infarktu
Dolgoročni preventivni ukrepi preprečevanja aterosklerotične žilne bolezni pri osebah po srčnem infarktu zajemajo zdravljenje v sklopu sekundarne preventive po srčno-žilnem dogodku in spremembo življenjskega sloga. Zaradi ugodnega vpliva se priporoča sledenje mediteranskemu slogu življenja. Kakšna je pri tem adherenca bolnikov?
Medicinska potrditev spolne identitete
Duševni stiski, ki je posledica neskladja med biološkim spolom, ki je bil posamezniku pripisan od rojstvu, in njegovo spolno identiteto, pravimo spolna disforija. Nekaterim posameznikom zadošča pravna potrditev spola in socialna tranzicija, drugi potrebujejo tudi medicinsko tranzicijo, tj. maskulinizirajočo ali feminizirajočo hormonsko terapijo in kirurški poseg.
Miti in resnice o bioloških zdravilih
Ali je pri podobnih bioloških zdravilih sprejemljiva ekstrapolacija terapevtskih indikacij? Izr. prof. dr. Tomaž Bratkovič, mag. farm., s Katedre za farmacevtsko biologijo Fakultete za farmacijo Univerze v Ljubljani je pripravil kratek kviz, ki poglablja uporabno znanje.
Anemija pri KLB: kje smo in kam gremo?
Izrazite znake anemije ima več kot 90 % bolnikov s končno odpovedjo ledvic, če jih pravočasno ne zdravimo. Ti bolniki imajo znatno povečano tveganje za kardiovaskularno smrt in dokazano hitrejše napredovanje bolezni. Uporabna orodja za optimizacijo obravnave bolnikov predstavljamo v interaktivni obliki.
Kako pogosto se srečate z redkimi boleznimi?
Za katere redke bolezni obstajajo terapije, kaj omogoča sodobno zdravljenje, kako je z njihovo obravnavo v Sloveniji in kakšno vlogo igra dednost? Kratek kviz o redkih boleznih je pripravila Eva Vrščaj, dr. med., specializantka pediatrije iz UKC Ljubljana.
Aktualna revija
