Količina ogljikovih hidratov in dolgoročne spremembe v telesni teži
V nasprotju s količino ogljikovih hidratov imamo bolj konsistentne podatke za vpliv kakovosti in vira ogljikovih hidratov na nadzor telesne teže. Večji vnos polnozrnatih ogljikovih hidratov in prehranskih vlaknin je bil povezan z ugodnim vplivom na spremembo telesne teže, uživanje enostavnih ogljikovih hidratov pa z njenim povečanjem.
Zakaj so jetra barometer metaboličnega zdravja?
Da je pri boleznih metaboličnega spektra pomembno obravnavati tudi zamaščenost jeter, poudarja Špela Volčanšek, dr. med., spec. interne medicine s KO za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni UKC Ljubljana. Katere bolnike in kdaj presejati za nealkoholno zamaščenost jeter? Kakšni ukrepi so sploh na voljo v obravnavi bolnikov?
Kaj naj usmerja obravnavo bolnic s PCOS?
Zakaj naj bi optimalna obravnava žensk s sindromom policističnih jajčnikov (PCOS) nujno vključevala tudi redno spremljanje? Kdo in zakaj naj obravnava bolnice? Odgovore je na Tavčarjevih dnevih nanizala izr. prof. dr. Mojca Jensterle Sever, dr. med., spec. interne medicine s KO za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni UKC Ljubljana.
Globalni vpliv spremenljivih dejavnikov tveganja
Analiza, objavljena v reviji New England Journal of Medicine, je pokazala, da je več kot polovico srčno-žilnih dogodkov in petino vseh smrti pri odraslih mogoče pripisati petim spremenljivim dejavnikom tveganja. Ti rezultati potrjujejo pomen preventivnega delovanja.
Možganska megla
Ob začetku pandemije nihče ni pričakoval poznih sprememb in kroničnih posledic pri bolnikih, ki so brez večjih zapletov preboleli covid-19. Predpostavljali smo, da črka A v poimenovanju seva koronavirusa SARS-CoV-2 pomeni »akuten« ter da virus ne prodre v centralni živčni sistem. Obe predpostavki sta bili napačni, je na Fajdigovih dnevih povedal izr. prof. dr. Anton Grad, dr. med., spec. nevrologije s Fakultete za matematiko, naravoslovje in informacijsko tehnologijo Univerze na Primorskem.
Novi točkovnik za odkrivanje jetrne fibroze in napoved neugodnih izidov
S točkovnikom LiverRisk score je mogoče na podlagi starosti, spola in običajnih laboratorijskih izvidov pri bolnikih brez znane jetrne bolezni oceniti prisotnost jetrne fibroze in verjetnost neugodnih izidov jetrne bolezni. Razvoj in validacija tega točkovnika sta bila nedavno opisana v reviji Lancet.
Z enostavno preiskavo lahko storimo še več
Vloga obposteljne ultrasonografije v družinski medicini raste. Anej Kebrič, dr. med., specializant družinske medicine iz Ambulante Jerković na Ptuju, verjame, da bo prihodnost tudi po zaslugi uporabe ultrazvoka prinesla bolj kakovostno obravnavo bolnikov na primarni ravni. Z enostavno ultrazvočno preiskavo lahko pomembno izboljšamo adherenco pri jemanju protimaščobnih zdravil.
Sedeč način življenja in tveganje za pojav demence pri starejših odraslih
Sedeč način življenja poveča tveganje za razvoj srčno-žilnih in presnovnih bolezni, medtem ko je povezava med sedečim načinom življenja in demenco še nejasna. Zato so v letošnji septembrski številki publikacije JAMA ugotavljali to povezavo.
Bolniki pogosto sami ne vedo, da imajo migreno
»Po raziskavi vsaj 50 do 80 % bolnikov z migreno ni diagnosticiranih in polovica diagnosticiranih bolnikov nima pravilnega ali dovolj učinkovitega zdravljenja, ki bi preprečevalo veliko število napadov in s tem prehod v visoko frekventno epizodično in kronično migreno,« poudarja doc. dr. Andrej Fabjan, dr. med., spec. nevrologije z Nevrološke klinike UKC Ljubljana. Kateri so največji izzivi v diagnosticiranju in pravilni obravnavi bolnikov?
Biološka terapija pri zdravljenju težkih oblik astme
Na VII. Kongresu internistov 2023 je doc. dr. Sabina Škrgat, dr. med., spec. pnevmologije, s KO za pljučne bolezni UKC Ljubljana predstavila biološko terapijo pri zdravljenju težkih oblik astme ter opozorila na razmejitev med problematično in hudo astmo, ki je ključna zaradi nadaljnje obravnave in ustreznega zdravljenja.
O bolnikovem zavedanju prognoze in mestu komunikacije v kliničnem delu
Kako sporočamo diagnozo, načrt obravnave in možnost potekov napredovale bolezni? Zakaj raziskati, kako je bolnik razumel pogovor? Odgovore ponujajo izsledki evropskega projekta iLIVE, ki ga predstavlja Urška Lunder, dr. med., z Univerzitetne klinike za pljučne bolezni in alergijo Golnik.
Kako diagnosticirati migreno?
Migreno razdelimo v dva ključna tipa, migreno brez avre in migreno z avro. Kako postavimo diagnozo glede na mednarodno klasifikacijo glavobolov (MKGM-3)? Bolnik lahko izpolnjuje kriterije za več kot en tip ali podtip migrene, v tem primeru se diagnosticira in kodira vse tipe.
Preboji v zdravljenju zgodnjega raka pljuč
Na strokovnem srečanju Sodobna obravnava bolnika s pljučnim rakom sta asist. Urška Janžič, dr. med., z Univerzitetne klinike za pljučne bolezni in alergijo Golnik in asist. mag. Mojca Unk, dr. med., z Onkološkega inštituta Ljubljana, obe spec. internistične onkologije, predstavili, s katerimi ukrepi lahko še bolje zdravimo zgodnjega raka pljuč.
Kako obravnavati migreno v ADM in kdaj bolnike napotiti k nevrologu?
Migrena ostaja kljub veliki razširjenosti slabo prepoznana in suboptimalno obravnavana. Kako obravnavi migreno v ambulanti družinske medicine (ADM)? Kako pravilno postaviti diagnozo glede na zadnje diagnostične kriterije? Kdaj bolnika napotiti na terciarno raven?
Kdaj je pri diagnostiki potreben premislek?
Ali vsi starostniki s pljučnim infiltratom res potrebujejo diagnostiko? O razlogih za in proti sta na Golniškem simpoziju razpravljali Katja Adamič, dr. med., specialistka pnevmologije in alergologije ter klinične imunologije, in doc. dr. Mateja Marc Malovrh, dr. med., specialistka pnevmologije, obe z Univerzitetne klinike za pljučne bolezni in alergijo Golnik.
Trendi v diagnostiki pljučnega raka
Kako postaviti natančno diagnozo, ko se s preiskavami odkriva vse več manjših lezij v pljučih? Katere novejše tehnike imajo največji potencial za uporabo? Odgovore so iskali na Golniškem simpoziju, izzive diagnostike v prihodnosti je nakazal doc. dr. Aleš Rozman, dr. med., spec. pnevmologije.
Vodenje bolnika z rakom pljuč na domu
Zakaj in kdaj paliativni bolnik potrebuje oskrbo in pomoč na domu, kaj za bolnike pomeni prisotnost mobilne paliativne enote in katera vprašanja še čakajo odgovore? Odgovore so na Golniškerm simpoziju iskali mag. Mateja Lopuh, dr. med., Katja Mohorčič, dr. med., Anela Muratović, dipl. m. s., Marko Možina, dr. med., in Emina Hadinjak, dr. med.
Kaj bi moral vedeti družinski zdravnik o novih nikotinskih izdelkih?
Helena Koprivnikar, dr. med., spec. javnega zdravja z NIJZ razlaga o vse večji razširjenosti uporabe novih tobačnih in nikotinskih izdelkov med različnimi starostnimi skupinami. Pojasnjuje tudi, kakšne so posledice za zdravje, kako učinkoviti so kot pripomočki za opuščanje kajenja in kateri miti se pojavljajo v medijih in javnosti.
Pomanjkanje vitamina D kot epidemija
Pomen zadostne preskrbe z vitaminom D še ni dovolj prepoznan. Kakšno je stanje v Sloveniji in katera tveganja predstavlja njegovo pomanjkanje? O najbolj ogroženih skupinah, vitaminu D in debelosti, definiciji pomanjkanja ter pripravi slovenskih smernic je spregovorila prof. dr. Marija Pfeifer, dr. med., spec. interne medicine iz Sanatorija MD Medicina.
Kako je s HIV/aidsom pri nas in v svetu?
Je okužba s HIV še vedno tabu tema? Prof. dr. Janez Tomažič, dr. med., spec. infektologije in interne medicine z UKC Ljubljana je spregovoril o možnostih zdravljenja, zaščiti pred in po izpostavitvi okužbi ter strategiji 95-95-95. Razlaga o problematiki pozno odkritih oseb, stigmi v današnjih časih in opozarja, da nezaznavnost virusa pomeni neprenosljivost.
Aktualna revija
