Covid in vpliv na proces koagulacije
Vpliv covida na proces koagulacije poteka preko več mehanizmov, posrednih in neposrednih, razlaga spec. kardiologije in vaskularne ter interne medicine dr. Nina Vene Klun, dr. med., s KO za žilne bolezni UKC Ljubljana. Pojasni, kako se tveganje za krvne strdke po preboleli okužbi razlikuje med bolniki glede na potek bolezni.
Od odpovedi (nazaj) do insuficience
Terapijo s totalno parenteralno prehrano trenutno prejema 100 slovenskih bolnikov z odpovedjo prebavil, več kot polovica jih ima diagnozo sindroma kratkega črevesa. Predstojnik KO za gastroenterologijo na UKC Ljubljana prof. dr. Borut Štabuc, dr. med., je povedal, da celostni pristop in inovativne terapevtske možnosti zmanjšujejo ali pri nekaterih celo ukinjajo potrebo po parenteralnem nadomeščanju.
Pozorno pri angioedemu, ki se ne odziva na antihistaminike
Dokler ni bilo zdravila, je zaradi hereditarnega angioedema umrla kar tretjina bolnikov. Zaradi ozaveščanja zdravnikov in bolnikov v zadnjih 20 letih v Sloveniji ni umrl noben bolnik z diagnosticirano boleznijo. Glede na pojavnost v Evropi pri nas niso odkriti vsi bolniki, vendar je pomembno, da jih odkrijemo, saj je otekanje brez zdravljenja lahko življenje ogrožajoče.
Živeti dobro s KOPB?
Če bolnika izobrazimo o njegovi bolezni, mu razložimo, kako živeti z njo, bo lažje spremenil pričakovanja o svojih sposobnostih, zmožnostih in si zastavil nove cilje, pri katerih ga moramo spodbujati, razmišlja o kakovosti življenja bolnikov s KOPB pnevmolog mag. Jurij Regvat, dr. med., z Oddelka za pljučne bolezni UKC Maribor.
Zdravila na dosegu roke in znanje
To je po besedah internista in pulmologa izr. prof. dr. Matjaža Fležarja, dr. med., najpomembnejša »oprema«, ko se običajno pojavlja več poslabšanj, potrebujejo bolniki z astmo. Za te bolnike sicer novi koronavirus ne pomeni povečanega tveganja, tako kot denimo za bolnike s KOPB, pri katerih lahko okužba osnovno bolezen izrazito poslabša.
Priporočila za zdravljenje kroničnih revmatičnih bolnikov med epidemijo
V zadnjih mesecih je bilo objavljenih več raziskav o COVID-19 pri revmatičnih bolnikih, a so se njihovi rezultati razlikovali in niso omogočali trdnih sklepov. Na KO za revmatologijo UKC Ljubljana so pripravili priporočila za zdravljenje kroničnih revmatičnih bolnikov med epidemijo.
V ambulanto prihajajo isti bolniki, a povsem drugi ljudje
»Po štirih mesecih od uvedbe zdravljenja na kontrolo pridejo isti bolniki, ki pa so povsem drugi ljudje. Po letih razočaranj, pogostih nepredvidljivih poslabšanjih hudega atopijskega dermatitisa (AD) so bolniki zelo zadovoljni z rezultati zdravljenja z dupilumabom.«
V središču antihiperglikemiki in kako izbrati pravega
Na letošnjem virtualnem EASD smo prisluhnili predstavnikoma dveh različnih pogledov na zdravljenje oseb s sladkorno boleznijo. Kardiolog prof. Francesco Cosentino s Karolinske je zagovarjal smernice Evropskega kardiološkega združenja, diabetološki pogled, ki se izraža v smernicah ADA, pa je zagovarjal prof. Peter J. Grant iz Združenega kraljestva.
Razslojevanje srčno-žilne ogroženosti sladkornih bolnikov
Z natančnejšim ocenjevanjem srčno-žilne ogroženosti prepoznamo tiste sladkorne bolnike, ki potrebujejo ustrezno diagnostiko, preventivno zdravljenje ali obvladovanje glikemije z zdravili, ki obenem zmanjšujejo tudi srčno-žilno tveganje.
Razblinjeni miti o cepljenju in multipli sklerozi
»V zadnjih nekaj letih smo pridobili dovolj podatkov, da lahko rečemo, da ni zadržka za cepljenje bolnikov z MS z mrtvimi cepivi,« je povedala specialistka nevrologije dr. Alenka Horvat Ledinek, dr. med. Pomemben poudarek priporočil dodaja, da se ob imunskem rekonstitucijskem zdravljenju cepljenje z mrtvim cepivom opravi vsaj dva tedna pred začetkom zdravljenja.
Cilj je poiskati bolnike, da bi jim lahko pomagali
Velika težava bolnikov s Fabryjevo boleznijo so kronične akroparestezije, ki se z medicinskimi preiskavami ne dajo dokazati, zato zgodbe bolnikov razkrivajo, da jim pogosto nihče ni verjel, opozarjata internist prim. Bojan Vujkovac, dr. med., in pediatrinja doc. dr. Mojca Žerjav Tanšek, dr. med., ki v Sloveniji bedita nad bolniki s to boleznijo.
Zagonetnejše odkrivanje depresije pri moških
»Moški nosijo v sebi precej več agresivnega potenciala kot ženske,« je na vprašanje o znakih depresije pri moških začel odgovarjati specialist psihiatrije in psihoterapevt doc. dr. Robert Oravecz, dr. med., iz Psihiatrične bolnišnice Ormož. Ker je klinična slika veliko bolj agresivno obarvana, pri moških toliko težje prepoznamo duševno motnjo.
Koliko bolnikov je umrlo brez diagnoze?
Točne številke, koliko bolnikov s krvnimi rakavimi boleznimi je letos ostalo neprepoznanih, še niso znane, hematolog prof. dr. Samo Zver, dr. med., pa pritrjuje, da je bolnikov manj kot v preteklih letih. Povsem možno je, da so pri hitro napredujočih boleznih bolniki tudi umrli, ne da bi jim bila postavljena prava diagnoza, pri počasneje napredujočih pa utrpeli nepopravljive zdravstvene posledice.
Aktualna revija
