Pomembno je, da bolnikom omogočimo pravočasno zdravljenje
Bolniki s srčnim popuščanjem so z novimi skupinami zdravil v zadnjih letih napredovali bolj kot katerakoli druga skupina kroničnih bolnikov, ocenjuje Alenka Simonič, dr. med., spec. splošne medicine, ki ambulanto vodi v Ormožu. Hitre in enostavne poti do uvedbe teh zdravil pa sistem pogosto ne omogoča.
Pomen kliničnega farmacevta pri zdravljenju bolnikov s covidom-19
Kakšna je vloga kliničnega farmacevta pri medikamentoznem zdravljenju covida-19? Na kaj je treba biti pozoren in kakšen je pomen sodelovanja z zdravnikom, pojasnjuje doc. dr. Alenka Kovačič, mag. farm., spec., iz Splošne bolnišnice Murska Sobota.
Pasti in nujni ukrepi pri hereditarnem angioedemu
Kdaj govorimo o hereditarnem angioedemu (HAE)? Kakšni so simptomi in na kaj moramo biti pozorni pri oteklini? Kateri so nujni ukrepi pri bolnikih z znanim HAE? Odgovarja doc. dr. Mihaela Zidarn, dr. med., spec. pnevmologije in interne medicine s Klinike Golnik.
Personalizirana medicina
Že naši kolegi predantične in antične dobe so zapisali, da ne moremo iste bolezni pri vseh bolnikih pozdraviti na enak način. Zakaj potem šele več kot 2.500 let po tem govorimo o »personalizirani medicini«? Piše prof. dr. Tadej Battelino, dr. med., specialist pediatrije z UKC Ljubljana.
Medicina dokončnih odgovorov
Kako v slovenski klinični praksi živi personalizirana medicina? Kako najbolj tarčno zajamemo vse dejavnike, pomembne za razumevanje kompleksnosti pojava, kot je bolezen? Kdaj bodo potenciali precizne medicine in dokončni odgovori, ki jih prinaša, pripeljali do razbremenitve zdravstvenega sistema?
Bolniki ji obračajo hrbet
Hereditarni angioedem je redka življenje ogrožajoča bolezen, za katero so v zadnjih letih na voljo nove terapevtske možnosti. Še vedno ostaja izziv odkrivanje, poudarja asist. Gašper Markelj, dr. med., spec. pediatrije s Pediatrične klinike UKC Ljubljana. Doc. dr. Matija Rijavec, univ. dipl. mikr. s Klinike Golnik pa je spregovoril o procesu diagnostike in genetski analizi.
Veliko potencialnih interakcij, malo zanesljivih podatkov
Številni bolniki sočasno z zdravili uporabljajo pripravke za samozdravljenje (SZ). Snovi, ki so v različnih pripravkih za SZ, lahko pomembno vplivajo tudi na delovanje zdravil in v interakcijah z zdravili povzročajo neželene učinke.
Učinkovitost intervencij za izgubo telesne teže
Skupina znanstvenikov je izvedla sistematski pregled in metaanalizo učinkovitosti intervencij na primarni ravni za izgubo telesne teže pri odraslih. Ugotavljali so, kakšna je bila razlika v izgubi teže in ali obstajajo razlike v intervenciji medicinskega in nemedicinskega osebja. Članek je bil objavljen v publikaciji BMJ.
Večji odmerek informacij
Bolniki, ki prejemajo protibolečinsko terapijo, si neredko želijo, da bi jim zdravnik predpisal močnejše ali drugo zdravilo. Nakazuje pa se, da je izziv prav v tem, da so bolniki pri jemanju zdravil nedosledni. »V ambulanti družinske medicine moramo več poudarka nameniti razlagi o načinu jemanja analgetikov v skladu z navodili,« poudarja prim. dr. Aleksander Stepanović, dr. med., specialist splošne medicine iz ZD Škofja Loka, predsednik Združenja zdravnikov družinske medicine.
Renalna anemija danes in jutri
Renalno anemijo je pomembno zdraviti, saj ne vpliva le na psihofizično zmogljivost bolnikov, ampak tudi na njihov srčno-žilni sistem in s tem prispeva k večji umrljivosti. Kaj morate vedeti o zdravljenju in o letošnji novosti? Ključne informacije je povzela asist. dr. Eva Jakopin, dr. med., spec. nefrologije z Oddelka za nefrologijo Klinike za interno medicino UKC Maribor.
Medicinsko-tehnični pripomočki v luči novih smernic
Damjan Justinek, dr. med., specialist interne medicine iz Bolnišnice Topolšica je na srečanju ABC diabetes predstavil uporabo medicinsko-tehničnih pripomočkov zadnje generacije tudi pri osebah s sladkorno boleznijo tipa 2. Zakaj in kdaj je to dobro za bolnika? Kako izkoristiti vse možnosti tudi glede na omejitve ZZZS v klinični praksi? Kaj bo na voljo bolnikom v prihodnosti?
Napredovala Parkinsonova bolezen
Kateri so ključni kazalniki, ki napovedujejo vstop v napredovalo fazo Parkinsonove bolezni in posledično zahtevajo vpeljavo prilagojenih terapevtskih pristopov? Uporabne usmeritve smo pripravili v sodelovanju s prof. dr. Zvezdanom Pirtoškom, dr. med., spec. nevrologije z Nevrološke klinike UKC Ljubljana.
Kako pri obravnavi bolečine razmišljati zunaj okvirjev
Bolnike s kronično bolečino prepogosto zdravimo, kot da trpijo dolgotrajno akutno bolečino, poudarja prim. Gorazd Požlep, dr. med., spec. anesteziologije in reanimatologije, vodja protibolečinske ambulante v UKC Ljubljana. Kako razjasniti nekatera kompleksna bolečinska stanja in česa nam v praksi manjka?
Ali predpisani odmerek pri nevropatski bolečini zadostuje?
Več pozornosti moramo nameniti subterapevtskim odmerkom zdravil za zdravljenje nevropatske bolečine, ki bolnika od terapevtskih ciljev oddaljujejo, poudarja Marija Vujić Stančevski, dr. med., z Oddelka za anesteziologijo, intenzivno terapijo in terapijo bolečin UKC Maribor.
Bolečina: kateri izzivi ostajajo?
Ste vedeli, da lahko prevalenca nepopolnega sodelovanja pri zdravljenju z analgetiki dosega tudi 60 odstotkov? Predsednica Sekcije kliničnih farmacevtov pri Slovenskem farmacevtskem društvu Sara Kenda, mag. farm., spec. klin. farm., je pripravila kviz, ki razkriva še nekaj izstopajočih vprašanj.
Srčno popuščanje in njegove komorbidnosti: kje bi lahko bili boljši?
»Nekardiološke bolezni, pridružene srčnemu popuščanju, niso optimalno zdravljene. Posvečamo jim bistveno manj pozornosti kot kardiološkim pridruženim boleznim,« opozarja dr. Renata Okrajšek, dr. med., spec. interne medicine ter kardiologije in vaskularne medicine iz UKC Ljubljana.
Od pojava prvih težav do diagnoze tudi več let
Ob prepoznavi vnetne bolečine v križu in izključitvi drugih pogostejših razlogov bolečine v križu, kot so poškodba, hernija diska ali degenerativne spremembe, je potrebna obravnava pri revmatologu. Če pravočasno pomislimo na aksialni spondiloartritis, lahko bolnikom s to boleznijo pomembno izboljšamo kakovost življenja.
Aktualna revija
