Povezava psihosocialnega stresa s tveganjem za akutno možgansko kap
Analiza podatkov, zbranih v raziskavi INTERSTROKE, je potrdila, da je psihosocialni stres povezan s tveganjem za možgansko kap ter da je višji lokus kontrole v domačem okolju in službi povezan z zmanjšanjem zaznave stresa in zmanjšanjem verjetnosti za kap. Članek je bil objavljen v publikaciji JAMA.
Učinki rehabilitacijskega programa po srčnem infarktu
Dolgoročni preventivni ukrepi preprečevanja aterosklerotične žilne bolezni pri osebah po srčnem infarktu zajemajo zdravljenje v sklopu sekundarne preventive po srčno-žilnem dogodku in spremembo življenjskega sloga. Zaradi ugodnega vpliva se priporoča sledenje mediteranskemu slogu življenja. Kakšna je pri tem adherenca bolnikov?
Medicinska potrditev spolne identitete
Duševni stiski, ki je posledica neskladja med biološkim spolom, ki je bil posamezniku pripisan od rojstvu, in njegovo spolno identiteto, pravimo spolna disforija. Nekaterim posameznikom zadošča pravna potrditev spola in socialna tranzicija, drugi potrebujejo tudi medicinsko tranzicijo, tj. maskulinizirajočo ali feminizirajočo hormonsko terapijo in kirurški poseg.
Miti in resnice o bioloških zdravilih
Ali je pri podobnih bioloških zdravilih sprejemljiva ekstrapolacija terapevtskih indikacij? Izr. prof. dr. Tomaž Bratkovič, mag. farm., s Katedre za farmacevtsko biologijo Fakultete za farmacijo Univerze v Ljubljani je pripravil kratek kviz, ki poglablja uporabno znanje.
Anemija pri KLB: kje smo in kam gremo?
Izrazite znake anemije ima več kot 90 % bolnikov s končno odpovedjo ledvic, če jih pravočasno ne zdravimo. Ti bolniki imajo znatno povečano tveganje za kardiovaskularno smrt in dokazano hitrejše napredovanje bolezni. Uporabna orodja za optimizacijo obravnave bolnikov predstavljamo v interaktivni obliki.
Kako pogosto se srečate z redkimi boleznimi?
Za katere redke bolezni obstajajo terapije, kaj omogoča sodobno zdravljenje, kako je z njihovo obravnavo v Sloveniji in kakšno vlogo igra dednost? Kratek kviz o redkih boleznih je pripravila Eva Vrščaj, dr. med., specializantka pediatrije iz UKC Ljubljana.
Statini in inzulinska rezistenca med otroki s hiperholesterolemijo
Pri odraslih je terapija s statini povezana s povečano inzulinsko rezistenco, sekrecijo inzulina in tveganjem za nastanek sladkorne bolezni tipa 2. Podatki o učinkih statinov na homeostazo glukoze pri otrocih in mladostnikih, ki potrebujejo vseživljenjsko zdravljenje hiperholesterolemije, pa so pomanjkljivi.
Ali (pre)poznate spinalno mišično atrofijo?
Kaj omogoča sodobno zdravljenje in katere terapije so na voljo? Kakšna je klinična slika in kaj bo prinesel program presejanja? Kaj vpliva na klinični izid bolezni? Kratek kviz o spinalni mišični atrofiji je recenzirala Eva Vrščaj, dr. med., specializantka pediatrije iz UKC Ljubljana.
Ena diagnoza, eno zdravilo?
Bolniki, ki imajo po definiciji vsaj dve sočasni kronični bolezni ali bolezenski stanji, preplavljajo zdravstveni sistem. Tradicionalni model medicine, ki temelji na ideologiji ene bolezni, takim bolnikom ne zadošča. Na kaj se lahko naslonimo pri obravnavi, če literatura in klinične študije pogosto ne predvidevajo tolikšne kompleksnosti, pišemo v glavni temi decembrske številke pHARMONIA.
Hitreje do upočasnitve
Ali lahko naredimo več za bolnike s kronično ledvično boleznijo? Doc. dr. Željka Večerić Haler, dr. med., spec. nefrologije, in prim. prof. dr. Danica Rotar Pavlič, dr. med., spec. družinske in splošne medicine, pritrjujeta. Zaradi tesnejših multidisciplinarnih povezav in širokega dometa zaviralcev SGLT2 bo v prihodnje boljša obravnava te skupine bolnikov realen cilj.
Okužbe spodnjih dihal pri najranljivejših
»Respiratorne okužbe so v pediatrični populaciji pomemben problem, še posebej med novorojenčki, najranljivejšo pediatrično skupino,« poudarja asist. Sandra Cerar, dr. med., spec. pediatrije s KO za neonatalogijo Pediatrične klinike v Ljubljani. Kakšno je breme okužb spodnjih dihal po izsledkih njihove raziskave in kako je nanj vplivala epidemija covida-19?
Tveganje za mišične simptome ob zdravljenju s statini
Metaanaliza, objavljena v reviji Lancet, je potrdila, da se ob zdravljenju s statini nekoliko poveča verjetnost za pojav mišičnih simptomov, ki so običajno blagi, vendar pa pri več kot 90 % zdravljenih bolnikov statin ni vzrok za omenjene simptome.
Od popularnih do varovalnih diet
Na letošnjih Tavčarjevih dnevih so prof. dr. Borut Jug, dr. med., doc. dr. Sergej Pirkmajer, dr. med., Špela Volčanšek, dr. med., in prof. dr. Zlatko Fras, dr. med., iskali na znanosti temelječe odgovore o tem, ali imajo lahko diete dolgoročne koristi za zdravje. Kako zdravi so paleolitska, Atkinsonova, Ornisheva dieta in intermitentno postenje v primerjavi z najbolj varovalnim prehranskim režimom?
Umetna sladila ter tveganje za bolezni srca in ožilja
Umetna sladila se danes med potrošniki uveljavljajo kot privlačna alternativa dodanemu sladkorju, saj omogočajo reprodukcijo sladkega okusa z zmanjšano vsebnostjo kalorij iz prostega sladkorja. Nekatere klinične in predklinične raziskave so nakazale potencialno škodljive učinke umetnih sladil na razvoj bolezni srca in ožilja.
Komorbidnost: skovanka in naša realnost
Kakšni so ključni izzivi obravnave bolnikov s sočasnimi kroničnimi boleznimi? Kaj nam danes vrača optimizem pri reševanju morebitnih ovir? O obravnavi komorbidnosti v uvodniku decembrske številke pHARMONIA razmišlja prof. dr. Sebastjan Bevc, dr. med., predstojnik Oddelka za nefrologijo UKC Maribor.
Posebnosti v ukrepanju pri zdravljenju z ZINT
Kako naj ukrepa družinski zdravnik, ko ga bolnik obišče zaradi neželenih učinkov zdravljenja z zaviralci imunskih nadzornih točk (ZINT)? Bi lahko še kako izboljšali prehajanje informacij o zdravljenju do družinskih zdravnikov? Odgovarjata vodja Enote za internistično onkologijo Katja Mohorčič, dr. med., spec. pulmologije, in Urška Janžič, dr. med., spec. internistične onkologije, obe s Klinike Golnik.
Od diagnostike do terapije
Kako naj ukrepa specialist družinske medicine pri blagih in zmernih neželenih učinkih zdravljenja z ZINT? Predstavljamo ključne korake obvladovanja od diagnostike do terapije pri kožnih izpuščajih, driski in kolitisu ter pnevmonitisu. Preglednica je nastala v sodelovanju z Marijo Ivanović, dr. med., spec. internistične onkologije z UKC Maribor.
Nesklenjen krog komunikacije bremeni osebne zdravnike
Centralni register podatkov ne omogoča ažurnega in kontinuiranega sledenja bolnikov s strani njihovega osebnega zdravnika. Problematiko vrzeli v pretoku informacij med različnimi specialisti in zdravstvenimi ustanovami izpostavlja asist. Mateja Kokalj Kokot, dr. med., spec. družinske medicine iz Zdravstvenega doma Grosuplje. Ena od rešitev je aktivnejša vloga bolnikov.
Dolgi covid: simptomi, omikron in vpliv cepljenja
Ali poznamo vzroke dolgega covida? Kako se izražajo simptomi in kako obravnavati bolnika? Kakšen vpliv imata na dolgi covid cepljenje in omikron? Odgovarja prof. dr. Janez Tomažič, dr. med., specialist infektologije in interne medicine s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana.
Ob utemeljenem kliničnem sumu na srčno popuščanje ne čakamo
V ambulanti družinske medicine zdravljenje začnemo še pred prejetim izvidom UZ srca. Kdaj lahko postavimo utemeljen sum na srčno popuščanje, ki zadostuje za uvedbo zdravljenja? Katera dva cilja dosežemo, če smo s pravo terapijo pravočasni?
Aktualna revija
