Niso vsi »grdi rački«
»V Sloveniji bolnikom pri obravnavi melanoma ponujamo vse, kar zmoremo in znamo, delamo dobro,« poudarja Aleksandra Dugonik, dr. med., spec. dermatovenerologije iz UKC Maribor. Na že 18. šoli o melanomu je ponovno opozorila tudi na manj značilne oblike in mesta pojavljanja. Kako jih odkriti?
Izzivi pri napotovanju bolnikov s sumom na kožni tumor
Predstojnica Dermatovenerološke klinike UKC Ljubljana prim. doc. dr. Tanja Planinšek Ručigaj, dr. med., odgovarja na dileme pri izpolnjevanju napotnic za obravnavo bolnikov s sumom na kožni tumor pri dermatologu. Kakšna naj bo stopnja nujnosti in kateri podatek ne sme manjkati?
Vloga melatonina pri Alzheimerjevi bolezni in nespečnosti
V sistematičnem pregledu randomiziranih kliničnih raziskav, katerega izsledke so objavili v strokovni publikaciji Neuroscience and Biobehavioral Reviews, so raziskovalci skušali proučiti kognitivne izide zdravljenja z melatoninom pri osebah z Alzheimerjevo boleznijo in nespečnostjo ter pri zdravih ljudeh.
»Akademska medicina je krvavo delo«
Problematika družinskega zdravnika, sodelovanje med javnim in zasebnim zdravstvom, razlike v plačnih razredih, neenaka dostopnost bolniških postelj in ideja o nacionalnem univerzitetnem kliničnem centru so bile nekatere izmed tem posveta o ključnih vprašanjih za razvoj zdravstva v Sloveniji v obdobju 2022–2032.
Novosti v antibiogramu in predpisovanju antibiotikov
Novosti s področja protimikrobne odpornosti je veliko, na nedavnih Baničevih dnevih so bile predstavljene v več kot 30 predavanjih. Nekaj najpomembnejših informacij, ki usmerjajo delovanje v klinični praksi, je strnila specialistka klinične mikrobiologije Helena Ribič, dr. med., z NLZOH Kranj.
Spodbudni rezultati zdravljenja debelosti s kagrilintidom
Raziskava faze II, nedavno objavljena v reviji Lancet, je potrdila klinično učinkovitost različnih odmerkov kagrilintida pri obvladovanju telesne teže in dobro prenašanje takšnega zdravljenja. Omenjeni rezultati podpirajo izvedbo nadaljnjih kliničnih raziskav, ki bi to zdravilo z novim načinom delovanja lahko privedle do klinične prakse.
Najbolj varovalne veščine so medosebni odnosi
»Ponekod je delež izgorelega zdravstvenega osebja več kot 50-odstoten, kažejo podatki s področja družinske medicine, kar je resna grožnja zdravstvenemu sistemu. Če k temu dodamo še vse večjo nasilnost in nespoštljivost bolnikov, so razmere izrazito neugodne in nevarne,« je na delavnici v organizaciji Zdravniške zbornice Slovenije opozorila prof. dr. Polona Selič - Zupančič, univ. dipl. psih.
Kje so še izzivi pri zdravljenju sladkorne bolezni?
Še tako dobro znanje o zdravljenju sladkorne bolezni in njegovo osveževanje z novimi spoznanji in najnovejšimi smernicami nam ne koristi, če ni dobrega sodelovanja z osebo s sladkorno boleznijo, poudarja specialistka družinske medicine Katarina Skubec Moćić, dr. med., iz Zdravstvenega doma Celje. Kje vidi izzive in priložnosti pri zdravljenju sladkorne bolezni v ambulanti družinske medicine?
O vztrajnih telesnih simptomih
Do 25 % bolnikov, ki obiskujejo zdravnika družinske medicine, toži za dolgotrajnejšimi telesnimi simptomi, za katere po številnih preiskavah ne najdemo organskega vzroka. Bolniki s tako imenovanimi medicinsko nepojasnjenimi stanji ali vztrajnimi telesnimi simptomi, katerih število je v epidemiji še naraslo, razkrivajo potrebo po novih pristopih v medicini.
Hitro, enotno in učinkovito ukrepanje
Skrb zbujajoča je možnost, da bodo otroci, katerih matere se z RSV niso prekužile v nosečnosti in ki se niso srečali z RSV v prvem letu življenja, zaradi pomanjkanja dejavnikov odpornosti proti njemu ob kasni okužbi zboleli težje. Ob sproščanju ukrepov in ponovni možnosti potovanj pa se lahko pojavljajo tudi »zunajsezonski« izbruhi okužb z RSV. Kako učinkovito ukrepati na ravni države in ECDC, piše dr. Lilijana Kornhauser Cerar, dr. med.
Kako razlikovati RSV od drugih bolezni?
Kako v covidnih časih, ko veliko posvetov med bolniki in njihovimi starši ter zdravniki poteka po telefonu in elektronski pošti, prepoznati zaplete respiratornih obolenj, odgovarja specialistka pediatrije Helena Mole, dr. med. Med drugim pojasni, kateri znaki zahtevajo pozornost in predstavi zanimivo prakso iz tujine.
Razblinjamo zmote o covidu-19
Mite o covidu-19 in o obsežnih stranskih učinkih zdravil, protitelesih, cepljenju, nosečnosti, povezavi s sladkorno boleznijo tipa 1 pri otrocih, uporabnosti prehranskih dodatkov in še čem smo razblinili s specialistko infektologinjo dr. Nino Kmet Grasselli, dr. med., s KO za infektologijo UKC Ljubljana.
Dodatni in poživitveni odmerki: razlike v pomenu in indikacijah
O obvladovanju epidemije koronavirusa s cepljenjem je 25. januarja 2022 potekala okrogla miza, na kateri so sodelovali spec. družinske medicine prim. prof. dr. Danica Rotar Pavlič, dr. med., spec. infektologije doc. dr. Daša Stupica, dr. med., in spec. javnega zdravja asist. Zoran Simonović, dr. med.
Bojim se, da bomo Slovenci dobili svojo različico covida
Katera zdravila se trenutno uporabljajo za zdravljenje covida, zakaj bi bilo treba razmisliti o izogibanju enemu zdravilu in katero zdravilo bi morali uporabljati tudi v navadnih hospitalnih oddelkih in ne le na intenzivnih, razlaga specialist pnevmolog izr. prof. dr. Matjaž Fležar, dr. med., s Klinike Golnik.
Analgetiki in antipiretiki pri otrocih in mladostnikih
Otroci, posebej najmlajši, doživljajo bolečino drugače kot odrasli, zato je pri odmerjanju in uporabi analgetikov ter antipiretikov potrebna posebna pozornost. Kdaj predpisati katerega, kaj je lahko razlog za nezadostno učinkovanje in kako v takem primeru ukrepati, razlaga specialistka pediatrije Mateja Bec, dr. med., iz otroško šolskega dispanzerja Zdravstvenega doma Zagorje.
Sočasni presežek kilogramov in pomanjkanje funkcionalne mase
Kako poteka prehranska podpora onkoloških bolnikov v edini ambulanti za klinično prehrano na sekundarnem nivoju? Njena vodja, Renata Hribar, dr. med., in klinična dietetičarka dr. Irena Hren iz SB Novo mesto sta predstavili primer dobre prakse, ki dviga nivo znanja o klinični prehrani med strokovno javnostjo v jugovzhodni regiji.
Brez napotnice do specialista
Na letošnjem nacionalnem posvetu ob svetovnem dnevu aidsa je bilo predstavljenih nekaj pomembnih novosti, ne le s področja obravnave okužbe z virusom HIV, temveč tudi sistemskih novosti pri obravnavi spolno prenosljivih okužb (SPO), za katere je pomembno, da jih zdravniki poznajo.
Ciljne vrednosti zdravljenja dosega dobra tretjina bolnikov
Negativen učinek LDL-holesterola je kumulativen in tveganje za srčno-žilne dogodke je zvezno. Dlje časa bo vrednost LDL-holesterola visoka, večji bo učinek na srčno-žilni sistem. Nikoli pa ni prepozno začeti zdravljenja, saj se tako preprečuje nastajanje dodatne škode.
S farmakoterapijo do znosne akutne in kronične bolečine
»Ko izbiramo analgetik ali kombinacijo analgetika, moramo najprej razvrstiti bolečino, določiti njeno jakost, dobiti vtis o bolnikovem splošnem stanju in njegovih spremljajočih boleznih,« je na Fajdigovih dnevih povedala specialistka anesteziologije in reanimatologije prim. doc. dr. Neli Vintar, dr. med.
Simptome KOPB podcenjujejo in o njih ne spregovorijo
Bolniki pogosto molčijo o svojih simptomih zaradi občutka sramu in krivde zaradi kajenja ali drugega vedenja, ki je lahko privedlo do KOPB. Da bi se simptomom izognili, prilagodijo svoje življenje in zdravnika obiščejo šele takrat, ko se njihovo stanje znatno poslabša, je na letošnjem Majhnovem dnevu opozorila specialistka interne medicine Vesna Jamnišek, dr. med., iz Bolnišnice Topolšica.
Aktualna revija
