Zdravljenje kronične spontane urtikarije naposled uspešno
Pacienti s kronično urtikarijo imajo zelo slabo kakovost življenja. Najbolj trpijo tisti, pri katerih epizode trajajo dlje. V Sloveniji je za zdravljenje kronične spontane urtikarije že štiri leta na voljo biološko zdravilo, poudarja Aleksandra Dugonik, dr. med., z UKC Maribor.
Z imunoterapijo lahko melanom povsem ustavimo
Melanom je še vedno najbolj napadalna vrsta kožnega raka. Na koži se pojavi nenadoma, brez opozorila, lahko pa se razvije tudi na kožnem znamenju. O najnovejšem dopolnilnem zdravljenju pri melanomu je na Šoli melanoma med drugimi govorila prof. dr. Janja Ocvirk, dr. med., z OI Ljubljana.
Nov izziv zdravljenja luskavice: komorbidnosti
Sodobno zdravljenje je med imunsko pogojenimi kroničnimi vnetnimi boleznimi prineslo najboljše rezultate pri luskavici. Prof. dr. Tomaž Lunder, dr. med., z Dermatovenerološke klinike UKC Ljubljana ugotavlja, da moramo glede na možnost uspešnega zdravljenja dodatno pozornost usmeriti tudi na z luskavico povezane komorbidnosti.
Nevidno breme aktinične keratoze
Večina invazivnih ploščatoceličnih karcinomov nastane iz aktiničnih keratoz in njihovo breme je veliko večje, kot ga lahko vidimo ali tipamo, je na letošnjem Dermatološkem vikendu na Bledu poudarila doc. dr. Liljana Mervic, dr. med. V zdravljenju se zato uveljavlja načelo, da je treba zdraviti vse, vidne in nevidne lezije.
Koža kot ogledalo notranjosti
Kronična avtoimunska kožna bolezen lahko pomeni večje tveganje za razvoj kronične bolezni, po drugi strani pa se marsikatera bolezen notranjih organov kaže tudi s spremembami na koži. V kožno ogledalo smo pogledali s pomočjo asist. dr. Mateje Starbek Zorko, dr. med.
Izzivi več sočasnih avtoimunskih bolezni
Majsko strokovno srečanje o izzivih zdravljenja bolnikov z različnimi ali sočasnimi avtoimunskimi obolenji (ti so danes vse številnejši) je postreglo s kar nekaj zanimivimi primeri bolnikov, pri katerih sta bila težavna tako diagnoza kot zdravljenje. Strokovnjaki so na srečanju v parih različnih strok predstavili več dilem. ■ U. B.
Od preživetja do življenja po krvnem raku
Ob vse uspešnejšem zdravljenju krvnih rakov postaja vse bolj otipljiv cilj pozdraviti vse bolnike, je ob izidu knjižice »Spregovorimo o krvnih rakih« povedal prof. dr. Samo Zver, dr. med., predstojnik KO za hematologijo v UKC Ljubljana.
Na vrhu tobogana se še lahko obrnemo
Ko izklopimo avtopilota, smo ranljivejši, saj se izognemo ukalupljenemu, običajnemu ravnanju, a hkrati smo močnejši, saj smo bolj dovzetni za to, da prisluhnemo svojim občutkom in tudi bolniku pred nami, je prepričana doc. dr. Tina Bregant, dr. med. Tega nas nauči čuječnost.
Za srečo je potrebno le zavedanje, da si živ
Kot alpinist je prišel na pregled k ortopedu, kot ortoped pa pomaga (tudi) ekstremnim športnikom. In čeprav je zanj še vedno najlepše v Posočju s pogledi na hribe, se je dobro znašel tudi ob morju v OB Valdoltra - pogovarjali smo se z Nejcem Kurinčičem, dr. med.
Kombinacija zdravil za uspešno zdravljenje blage astme
Bolniki z blago astmo se zdravijo v povprečju le polovico toliko, kot jim je bilo predpisano. Zadostno kontrolo blage astme z zdravljenjem »po potrebi« bi lahko zagotovilo zdravljenje s kombinacijo dolgodelujočega olajševalnega zdravila s hitrim delovanjem in majhnim odmerkom inhalacijskega kortikosteroida, napoveduje dr. Matjaž Fležar, dr. med.
Dva stebra zdravljenja hidradenitisa suppurativa
Kljub napredku v obravnavi hidradenitisa suppurativa (HS) se kirurškemu zdravljenju težko povsem izognemo. Kot ugotavlja Urša Kogovšek, dr. med., s Kirurške klinike UKC Ljubljana, pa so smernice za kirurško zdravljenje vse konzervativnejše. »Zdravila so osnova, kirurgija le dopolnilo.«
Priložnostno presejanje za hidradenitis suppurativa – kdaj in zakaj
Na znake hidradenitisa suppurativa (HS) moramo biti pozorni in jih aktivno iskati pri telesnem pregledu bolnikov z dejavniki tveganja, priporoča asist. Vesna Breznik, dr. med., z UKC Maribor. Med temi dejavniki so kajenje, povišan indeks telesne mase in pozitivna družinska anamneza. Ženske za HS zbolevajo trikrat pogosteje kot moški.
Najboljša zaščita proti okužbi je še vedno cepljenje
»Pri dojenčkih in majhnih otrocih ostaja rotavirus najpogostejši povzročitelj akutne črevesne bolezni. Do petega leta starosti se z rotavirusi okuži skoraj vsak otrok. Kljub jasnim priporočilom stroke pa je precepljenost dojenčkov proti rotavirusnim okužbam v Sloveniji še vedno premajhna in znaša v povprečju med 20 in 25 %,« opozarja Denis Baš, dr. med., spec. pediater v Zdravstvenem domu Kamnik.
Izkušnje nevrologinje: Izzivi pri ocenjevanju kognitivnih motenj
Kognitivne motnje se pri bolnikih z multiplo sklerozo (MS) pojavljajo v zelo različnih obdobjih razvoja bolezni, lahko tudi v zelo zgodnji fazi, poudarja red. prof. dr. Tanja Hojs Fabjan, dr. med., predstojnica oddelka za nevrološke bolezni na UKC Maribor. Za simptomatsko zdravljenje kognitivnih motenj zdravil za zdaj še ni.
Aktualna revija
