Višja glukoza na tešče pri osebah brez sladkorne bolezni in srčno-žilna ogroženost
Povišana koncentracija glukoze v območju, ki še ne velja za diagnostično za sladkorno bolezen, je povezana z večjim tveganjem za srčno-žilne bolezni. To so dokazali v veliki ameriški kohorti, ki so jo spremljali od leta 1960 do 2015, v kateri so ugotavljali povezanost glukoze na tešče, ki je še pod diagnostičnim pragom za sladkorno bolezen, s srčno-žilnimi dogodki.
Novo zdravilo tudi za odrasle s spinalno mišično atrofijo
Nova zdravila in njihova učinkovitost ter nov evropski register za redke bolezni so bili med drugim v središču 5. nacionalne konference ob dnevu redkih bolezni, katerega geslo je letos »Pokažite svojo redkost, pokažite svojo skrb«. V Sloveniji naj bi imelo po nekaterih ocenah eno od redkih bolezni 120.000 ljudi.
Kakšno vadbo »predpisati«?
Telesno vadbo pri kardiološkem bolniku bi morali obravnavati kot zdravilo, je na letošnjem srečanju Uporabna kardiologija poudarila asist. dr. Tjaša Vižintin Cuderman, dr. med. Kot pri vsakem drugem zdravilu je torej treba dobro poznati indikacije in kontraindikacije, pa tudi, v kakšnem odmerku je za bolnika najbolj varna in učinkovita.
Smernice ADA – novosti v letu 2019
Nove ameriške smernice za zdravljenje sladkorne bolezni imajo dodano poglavje o komunikaciji med zdravstvenim strokovnjakom in osebo s sladkorno boleznijo. V njem poudarjajo, naj bo komunikacija čustveno nevtralna, neobsojajoča, temelječa na dejstvih in usmerjena v načrt zdravljenja.
Nad kronične bolezni s preventivo in vlaganjem v inovacije
Zaradi napredka znanosti živimo bistveno dlje, življenje naših potomcev pa bo po demografskih napovedih še daljše in kakovostnejše. Dolgoživa družba in posledično naraščajoči stroški kroničnih nenalezljivih bolezni pa prinašajo številne družbenoekonomske izzive.
Hitri napredek v hematologiji
Na 60. letnem kongresu ameriškega hematološkega združenja ASH je bilo kot prejšnja leta veliko novosti na področju diseminiranega plazmocitoma in kronične limfocitne levkemije, prvič pa se klinične raziskave in nove molekule vrstijo tudi na področju akutne mieloične levkemije, piše Matevž Škerget, dr. med.
Delovanje zaviralcev SGLT2 napoveduje spremembe v klinični praksi
Minulo leto je bilo v znamenju številnih raziskav učinkovanja zaviralcev SGLT2. O tem je bil govor tudi v klinični razpravi o izsledkih, zasnovah, metodologiji ter statistiki najbolj branih in citiranih raziskav v letu 2018, v kateri je svoja stališča predstavila priznana nefrologinja prof. dr. Paola Fioretto, dr. med., z Oddelka za medicino DIMED Univerze v Padovi, pogovor pa je usmerjal diabetolog prof. dr. Andrej Janež, dr. med.
Quo vadis, endokrinologija?
Endokrinologi, združeni v ESE in ZES, si prizadevamo, da bo endokrinologija v središču medicine, da bo povezovala njene razdrobljene veje na področju zdravstvene oskrbe, znanosti in izobraževanja, kot hormoni v telesu povezujejo in usklajujejo delovanje posameznih organov in organskih sistemov, piše uvodničarka prof. dr. Marija Pfeifer, dr. med.
Diagnostiko ovira pomanjkanje ustreznih alergenov
Pomlad s cvetenjem prinaša neprijetnosti predvsem bolnikom z alergijskim rinitisom. Dodatne težave tako njim kot zdravnikom pa povzroča to, da niso vsi alergeni, ki smo jim izpostavljeni v zunanjem okolju, dostopni za testiranje, poudarja doc. dr. Mihaela Zidarn, dr. med., z Univerzitetne klinike za pljučne bolezni in alergijo Golnik.
Napredujoča multipla skleroza ni več neobvladljiva
O zdravljenju multiple skleroze – v Sloveniji jo ima okoli 3500 ljudi – je na strokovnem srečanju v organizaciji družbe Roche, na katerem so strokovni javnosti predstavili novosti v zdravljenju te bolezni, ob tem pa napovedali tudi dostopnost novega zdravila slovenskim bolnikom z multiplo sklerozo, govoril prof. dr. Gavin Giovannoni, priznani nevrolog z Barts and the London School of Medicine and Dentistry.
Nova zdravila pomenijo tudi več svobode
V Sloveniji je okoli 3500 bolnikov z MS, letni strošek bolezni je 67 milijonov evrov, kar med nevrološkimi boleznimi takoj za živčno-mišičnimi boleznimi pomeni največji strošek na posameznega bolnika. Se je pa zaradi razvoja novih zdravil stanje pri bolnikih občutno izboljšalo, je poudaril asist. dr. Gregor Brecl Jakob, dr. med., z Nevrološke klinike Ljubljana.
Kakovost življenja pri moških z napredovalim ali lokaliziranim rakom prostate
Velika populacijska raziskava, ki so jo izvedli v Združenem kraljestvu, je pokazala, da ima večina moških z rakom prostate v obdobju od 18 do 42 mesecev po postavitvi diagnoze podobno z zdravstvenim stanjem povezano kakovost življenja kot moški v splošni populaciji, se pa pri bolnikih z rakom prostate pogosteje pojavljajo motnje spolne funkcije.
Liraglutid lahko izboljšuje možnosti za zanositev
Liraglutid je v primerjavi z metforminom izjemno povečal možnosti za zanositev pri debelih bolnicah s sindromom policističnih ovarijev, vključenih v postopek umetne oploditve (IVF), je pokazala pilotna študija slovenskih strokovnjakov iz UKC Ljubljana.
Genska terapija za adrenolevkodistrofijo
Genska terapija je vse bolj obetavna možnost zdravljenja nekaterih redkih endokrinoloških bolezni, je na Matajčevem dnevu na Bledu potrdilo predavanje pionirke tega področja prof. dr. Nathalie Cartier. Slovenija si tlakuje pot, da bi zdravljenje prišlo tudi k nam, nam je zaupal prof. dr. Tadej Battelino, dr. med.
Pri presejanju novorojencev je prihodnost genetska diagnostika
Na Pediatrični kliniki v Ljubljani od lani poteka program razširjenega presejanja novorojencev za več kot 20 bolezni, program pa naj bi že v kratkem spet razširili, piše doc. dr. Urh Grošelj, dr. med. Predsimptomatska prepoznava teh bolezni je pogoj za preprečevanje pogosto hudih posledic.
Nujnost prehoda odraslih z vrojenimi boleznimi presnove v oskrbo za odrasle
Potreba po obravnavi odraslih bolnikov z vrojenimi boleznimi presnove se zaradi izboljšanja preživetja in sodobnejše diagnostike povečuje. Kljub temu večina bolnikov ostaja v obravnavi pediatra tudi več desetletij v odrasli dobi, poudarja Nadan Gregorič, dr. med.
Epidemija demaskulinizacije
Debelost je bolj kot starost pomembna za pojav epidemije pomanjkanja testosterona in kar do 50 % moških s sladkorno boleznijo tipa 2 ima hipogonadizem. Smiselno je, da smo na klinične težave, ki bi lahko bile povezane s pomanjkanjem testosterona pri njih, pozornejši, svetuje dr. Mojca Jensterle Sever, dr. med.
Pomembno je pravočasno zdravljenje akromegalije
Tumor hipofize, žleze, ki je kontrolni center med žlezami z notranjim izločanjem, obducenti najdejo kar pri petini umrlih. Tretjina tumorjev hipofize je sicer klinično nema ali hormonsko neaktivna, pojasnjuje asist. dr. Kristina Groti Antonič, dr. med., z UKC Ljubljana.
Aktualna revija
