Nevroznanost povezuje

Njegov prispevek je bil lani v ZDA na svetovnem kongresu o Alzheimerjevi bolezni izbran za najboljši podoktorski poster s področja raziskav o demenci z Lewyjevimi telesci. Specializant nevrologije z Nevrološke klinike UKC Ljubljana dr. Matej Perovnik, dr. med., poudarja pomen povezovanja različnih strok. Nevroznanost, poleg različnih disciplin, povezuje tudi različne vidike njegovega osebnega življenja.

Preberi več

Klinične smernice in priporočila

Kaj je razlog za majhno število slovenskih kliničnih smernic ali priporočil? So dokumenti, imenovani smernice, v večini res to ali bi jih bilo bolje opredeliti kot priporočila? Katere tuje smernice so najbolj uporabne, če nacionalne ne obstajajo ali so zastarele? In, nenazadnje, ali imajo vse stroke v medicini možnost slediti mednarodnim posodobitvam?

Preberi več

Zdravje mišic

Zdravje mišic je postalo v zadnjih letih pomembna zdravstvena tema. Prav ste prebrali, mišice so namreč zakladnica zdravja. Tradicionalni pogled je mišice povezoval predvsem s strukturnim vidikom telesne drže in gibanja ali pa nam je misel ušla na lepo mišičasto telo. Na podlagi sodobnih raziskav pa se je pogled na fiziološko vlogo mišic zelo spremenil.

Preberi več

Gripa zaradi nizke precepljenosti pomeni stalno grožnjo

Gripa je vsakoletna stalnica povsod po svetu in zaradi nizke precepljenosti pomeni tudi stalno grožnjo javnemu zdravju. Cepivo za novo sezono je bilo treba že naročiti, cepljenje pa se začne oktobra.

27. 6. 2019
INTERVJU

Farmakogenetsko testiranje za učinkovitejše zdravljenje

Za več kot 100 zdravil že obstajajo priporočila, kako zdravljenje prilagoditi osebam, ki imajo spremembe v farmakogenih. Je smiselno bolnike testirati?

27. 6. 2019
LITERARNO SPOGLEDOVANJE

Vse je prav, če ti je koža prav

Sonce! Da zasije skozi okno in šepne, da bo danes vse dobro. Da postruži zadnje zimsko ivje, ki se morda še skriva nekje pod obleko, da pregreje senca in oči, ker bodo tudi misli z vsakim dnem svetlejše. Naj zleze pod kožo in se ugnezdi v trebuhu – poleti je tako zlahka biti dobre volje. Poleti je tako zlahka uporabiti besedo zlahka. Se vam ne zdi tako?

27. 6. 2019
REM

Tudi knjige nas zdravijo

Ne le, da branje krepi našo mentalno kondicijo in nam odpira širši pogled na svet, ampak ga pogosto uporabljamo tako za pomoč pri reševanju iz različnih zagat kot pri želji po pobegu od resničnega sveta. To lahko počnemo zavedno ali nezavedno.

27. 6. 2019
ADA 2019

Dokazana srčno-žilna varnost agonista GLP-1

Na letošnjem kongresu ADA so bili objavljeni dolgo pričakovani rezultati raziskave REWIND, ki je proučevala srčno-žilno varnost agonista GLP-1 dulaglutida. Ta se je izkazal za superiornega v primerjavi s standardnim zdravljenjem v široki populaciji bolnikov s sladkorno boleznijo tipa 2, v kateri je bila le tretjina bolnikov z že znano SŽ-boleznijo.

24. 6. 2019
SCHROTTOVI DNEVI

Probiotiki v ambulanti družinske medicine

Glavna indikacija za jemanje probiotikov je preprečevanje in zdravljenje z antibiotiki povzročene driske ter akutne driske, je na Schrottovih dnevih povedala Nana Fartek, dr. med., iz ZD Kranj. Manj znana pa je zaščita pred prehranskimi alergijami med nosečnostjo in dojenjem.

24. 6. 2019
ASCO 2019

Dobre novice za bolnice z rakom dojk

Na štiridnevnem kongresu Ameriškega združenja za klinično onkologijo v Chicagu so med drugim predstavili vrsto spodbudnih rezultatov raziskav na področju zdravljenja raka dojk in pljuč, pa tudi prvo randomizirano raziskavo, ki govori o povezanosti med zaužitimi maščobami in pojavnostjo raka dojk.

24. 6. 2019
SPOMLADANSKO SREČANJE REVMATOLOŠKE SEKCIJE

Tudi neradiografski aksialni spondiloartritis boli

Neradiografski aksialni spondiloartritis s kliničnega vidika ni samo blažja oblika radiografske bolezni, bolnike ravno tako boli in imajo okrnjeno kakovost življenja, pravi Nick Barkham, dr. med., iz Bolnišnice New Cross Wolverhampton. Boli jih, ker je njihova pot do diagnoze predolga, ker zdravila vsem ne pomagajo in ker se večina raziskav ukvarja z radiografsko boleznijo.

24. 6. 2019
DIAMIND 2019

Besede lahko ranijo

(Telesna) govorica je pomembna, je bilo glavno sporočilo letošnjega DiaMinda. Ravno zato Američani, Angleži in Avstralci že imajo smernice komuniciranja z osebami z diabetesom. Psihoterapevtka in diabetologinja dr. Karin Kanc, dr. med., iz ordinacije jazindiabetes in prevajalec medicinskih besedil mag. Jaro Lajovic, dr. med., sta opozorila, da bi jih potrebovali tudi v Sloveniji.

24. 6. 2019

KOPB in koronarna bolezen sta nevaren par

Pri bolniku s KOPB in pridruženimi boleznimi se miokardni infarkt lahko »skrije«, saj se zlasti v starosti ali ob pridruženi sladkorni bolezni pogosto pojavi brez značilne bolečine, ki bi delovala kot opozorilni znak, zato je dosledna diagnostika zelo pomembna, opozarja Marko Gričar, dr. med.

24. 6. 2019

Smernice GINA prinašajo veliko spremembo

Bolniki z blago astmo se zdravijo v povprečju le polovico toliko, kot jim je bilo predpisano. Boljšo urejenost blage astme bi lahko zagotovilo zdravljenje s kombinacijo dolgodelujočega olajševalnega zdravila s hitrim delovanjem in majhnim odmerkom inhalacijskega kortikosteroida po novih smernicah, napoveduje dr. Matjaž Fležar, dr. med., spec. int. med. in pnevm., s Klinike Golnik.

24. 6. 2019
ESPID 2019

Slovenske pediatre še vedno skrbi nizka precepljenost

Učinkovitost cepiv in precepljenost populacije je bila ena od tem ESPID 2019, letnega srečanja Evropskega združenja za pediatrične infekcijske bolezni v Ljubljani, ki se ga je udeležilo več kot 2.300 pediatrov, infektologov in mikrobiologov z vsega sveta.

24. 6. 2019

V ospredju ostaja kompresijska terapija

Pri zdravljenju hipostazičnega dermatitisa in tromboflebitisa ostaja v ospredju kompresijska terapija, poudarja Katarina Šmuc Berger, dr. med., specialistka dermatovenerologije iz SB Izola.

24. 6. 2019

Večina tujkov preide prebavila brez težav

Največ tujkov zaužijejo otroci v starosti od šest mesecev do šestega leta. Med najbolj nevarnimi so ostri in koničasti tujki, gumbne baterije in več magnetov ali magnet in dodaten kovinski tujek. V teh primerih moramo ukrepati takoj, pravi doc. dr. Jernej Dolinšek, dr. med., iz UKC Maribor.

24. 6. 2019

Biološka zdravila tudi proti atopijskemu dermatitisu

Pojavnost atopijskega dermatitisa v zahodnih državah narašča. Prizadene do petino otrok in od 2 do 8 % odraslih. V Sloveniji je odraslih bolnikov z atopijskim dermatitisom okoli 2 %, ocenjuje Maja Benko, dr. med., z Dermatovenerološke klinike UKC Ljubljana.

24. 6. 2019

Zdravljenje kronične spontane urtikarije naposled uspešno

Pacienti s kronično urtikarijo imajo zelo slabo kakovost življenja. Najbolj trpijo tisti, pri katerih epizode trajajo dlje. V Sloveniji je za zdravljenje kronične spontane urtikarije že štiri leta na voljo biološko zdravilo, poudarja Aleksandra Dugonik, dr. med., z UKC Maribor.

24. 6. 2019

Z imunoterapijo lahko melanom povsem ustavimo

Melanom je še vedno najbolj napadalna vrsta kožnega raka. Na koži se pojavi nenadoma, brez opozorila, lahko pa se razvije tudi na kožnem znamenju. O najnovejšem dopolnilnem zdravljenju pri melanomu je na Šoli melanoma med drugimi govorila prof. dr. Janja Ocvirk, dr. med., z OI Ljubljana.

24. 6. 2019

Nov izziv zdravljenja luskavice: komorbidnosti

Sodobno zdravljenje je med imunsko pogojenimi kroničnimi vnetnimi boleznimi prineslo najboljše rezultate pri luskavici. Prof. dr. Tomaž Lunder, dr. med., z Dermatovenerološke klinike UKC Ljubljana ugotavlja, da moramo glede na možnost uspešnega zdravljenja dodatno pozornost usmeriti tudi na z luskavico povezane komorbidnosti.

24. 6. 2019

Nevidno breme aktinične keratoze

Večina invazivnih ploščatoceličnih karcinomov nastane iz aktiničnih keratoz in njihovo breme je veliko večje, kot ga lahko vidimo ali tipamo, je na letošnjem Dermatološkem vikendu na Bledu poudarila doc. dr. Liljana Mervic, dr. med. V zdravljenju se zato uveljavlja načelo, da je treba zdraviti vse, vidne in nevidne lezije.

24. 6. 2019

Aktualni e-novičnik

Vadba na recept ni le modna muha

23. 4. 2025

Breme zunajčrevesnih manifestacij KVČB

23. 4. 2025

Atopijski dermatitis pri otrocih in mladostnikih

23. 4. 2025

Smernice za ukrepanje pri anafilaksiji

25. 3. 2025

Kako obravnavati okužbe sečil?

25. 3. 2025
Naročite se na e-novičnik

Aktualna revija

pHarmonia lgotip

Prijavni obrazec

pHarmonia pHarmonia logotip
Revija pHARMONIA in portal pharmonia.si sta namenjena zdravnikom, zobozdravnikom in farmacevtom. Bralce in uporabnike na poljuden način obveščata o novostih s področja omenjenih strok, obenem pa ponujata pester izbor vsebin za vse razmišljujoče, ki tudi v sprostitvi iščejo nove izzive.
Izdajatelj

AdriaSonara d.o.o.
Italijanska ulica 8
Slovenija

Uredništvo

Urednica
Nives Pustavrh
041 330 606
nives.pustavrh@adriasonara.eu
zdenka.melansek@adriasonara.eu

Oglaševanje
Barbara Pučnik
051 609 366
barbara.pucnik@adriasonara.eu

O nas
© 2025 AdriaSonara d.o.o. Vse pravice pridržane. Izdelava AB Skupina. Nastavitve piškotkov.