Renalna anemija danes in jutri
Renalno anemijo je pomembno zdraviti, saj ne vpliva le na psihofizično zmogljivost bolnikov, ampak tudi na njihov srčno-žilni sistem in s tem prispeva k večji umrljivosti. Kaj morate vedeti o zdravljenju in o letošnji novosti? Ključne informacije je povzela asist. dr. Eva Jakopin, dr. med., spec. nefrologije z Oddelka za nefrologijo Klinike za interno medicino UKC Maribor.
Uporaba glukoznega senzorja pri predšolskih otrocih s SB1
Pri osebah s sladkorno boleznijo tipa 1 (SB1) je vse pogostejša uporaba senzorja za neprekinjeno merjenje glukoze v medceličnini (continuous glucose monitoring – CGM), ki je dokazano učinkovita pri odraslih bolnikih, pri predšolskih otrocih pa o tem še ni zadostnih podatkov.
Kdaj še pomisliti na CAA?
V zadnjem času se veliko razmišlja o povezavi med poškodbo glave v mladosti in razvojem cerebralne amiloidne angiopatije (CAA) nekaj desetletij kasneje pri mlajših bolnikih. V literaturi so znani opisi bolnikov, ki so v mladosti utrpeli hujšo poškodbo glave in kasneje razvili CAA. Štiri primere smo obravnavali tudi v UKC Ljubljana.
Medicinsko-tehnični pripomočki v luči novih smernic
Damjan Justinek, dr. med., specialist interne medicine iz Bolnišnice Topolšica je na srečanju ABC diabetes predstavil uporabo medicinsko-tehničnih pripomočkov zadnje generacije tudi pri osebah s sladkorno boleznijo tipa 2. Zakaj in kdaj je to dobro za bolnika? Kako izkoristiti vse možnosti tudi glede na omejitve ZZZS v klinični praksi? Kaj bo na voljo bolnikom v prihodnosti?
Napredovala Parkinsonova bolezen
Kateri so ključni kazalniki, ki napovedujejo vstop v napredovalo fazo Parkinsonove bolezni in posledično zahtevajo vpeljavo prilagojenih terapevtskih pristopov? Uporabne usmeritve smo pripravili v sodelovanju s prof. dr. Zvezdanom Pirtoškom, dr. med., spec. nevrologije z Nevrološke klinike UKC Ljubljana.
Kako pri obravnavi bolečine razmišljati zunaj okvirjev
Bolnike s kronično bolečino prepogosto zdravimo, kot da trpijo dolgotrajno akutno bolečino, poudarja prim. Gorazd Požlep, dr. med., spec. anesteziologije in reanimatologije, vodja protibolečinske ambulante v UKC Ljubljana. Kako razjasniti nekatera kompleksna bolečinska stanja in česa nam v praksi manjka?
Ali predpisani odmerek pri nevropatski bolečini zadostuje?
Več pozornosti moramo nameniti subterapevtskim odmerkom zdravil za zdravljenje nevropatske bolečine, ki bolnika od terapevtskih ciljev oddaljujejo, poudarja Marija Vujić Stančevski, dr. med., z Oddelka za anesteziologijo, intenzivno terapijo in terapijo bolečin UKC Maribor.
Bolečina: kateri izzivi ostajajo?
Ste vedeli, da lahko prevalenca nepopolnega sodelovanja pri zdravljenju z analgetiki dosega tudi 60 odstotkov? Predsednica Sekcije kliničnih farmacevtov pri Slovenskem farmacevtskem društvu Sara Kenda, mag. farm., spec. klin. farm., je pripravila kviz, ki razkriva še nekaj izstopajočih vprašanj.
Srčno popuščanje in njegove komorbidnosti: kje bi lahko bili boljši?
»Nekardiološke bolezni, pridružene srčnemu popuščanju, niso optimalno zdravljene. Posvečamo jim bistveno manj pozornosti kot kardiološkim pridruženim boleznim,« opozarja dr. Renata Okrajšek, dr. med., spec. interne medicine ter kardiologije in vaskularne medicine iz UKC Ljubljana.
Za katere bolnike z renalno anemijo vidimo priložnost?
Kateri so glavni izzivi zdravljenja anemije pri kronični ledvični bolezni, razlaga Urška Marković, dr. med., spec. nefrologije iz Splošne bolnišnice Slovenj Gradec. Izhajajoč iz dosedanjih uspehov, omejitev in zadržkov je predstavila terapevtsko novost, inhibitorje HIF-PF, katerih klinične izkušnje stroka z zanimanjem pričakuje.
Anemija pri KLB: kje smo in kam gremo?
Nastja Marković, dr. med., in Maja Martinuč Bergoč, dr. med., specialistka nefrologije, obe iz Splošne bolnišnice Nova Gorica, sta pripravili pregled aktualnih možnosti zdravljenja renalne anemije in prihajajočih novosti. Kakšne prednosti in potencialne dolgoročne izzive prinašajo?
Od pojava prvih težav do diagnoze tudi več let
Ob prepoznavi vnetne bolečine v križu in izključitvi drugih pogostejših razlogov bolečine v križu, kot so poškodba, hernija diska ali degenerativne spremembe, je potrebna obravnava pri revmatologu. Če pravočasno pomislimo na aksialni spondiloartritis, lahko bolnikom s to boleznijo pomembno izboljšamo kakovost življenja.
Klinično pomembna povezava med luskavico in NAFLD
Bolniki s kronično luskavico v plakih imajo skoraj dvakrat povečano tveganje za nealkoholno zamaščenost jeter. Tveganje je večje pri osebah, ki imajo huje prizadeto kožo, najverjetneje pa tudi pri tistih, ki imajo psoriatični artritis, kažeta sistematični pregled in metaanaliza.
Ali lahko spremembe v mikrobiomu povezujemo s kožnimi boleznimi?
Kakšna je vloga mikrobioma pri atopijskem dermatitisu in drugih imunsko pogojenih boleznih, razlaga Olga Točkova, dr. med., iz UKC Ljubljana. Razloži tudi, kaj vse vpliva na mikrobni disbalans in kako lahko z izdelki vplivamo na uravnavanje mikrobioma.
Strategija intenziviranja zdravljenja: kaj pravijo raziskave?
Prihodnost zdravljenja rHORP temelji na terapevtskih kombinacijah. V tabeli smo zbrali klinične raziskave, ki ponazarjajo celokupno preživetje bolnikov z napredovalo boleznijo po uvedbi dvojne in trojne terapije. Podatki so bili predstavljeni tudi na EAU22.
Inhibitorji HIF-PH: učinkovitost in varnost
Kako se izsledki o učinkovitosti umeščajo med pričakovanja in do zdaj znane zadržke? Katerim bolnikom z renalno anemijo bo nova terapevtska možnost najbolj koristila in katerim vidikom moramo nameniti še posebno pozornost? Avtor in recenzentka sta Jernej Šorli, dr. med., in Maja Martinuč Bergoč, dr. med., iz SB dr. Franca Derganca Nova Gorica.
Zakaj je renalno anemijo pomembno zdraviti
Kakšni so možni zapleti zdravljenja z epoetini? Kdaj je čas za transfuzijo in kaj si stroka obeta od peroralnih zaviralcev prolil hidroksilaze? Asist. dr. Eva Jakopin, dr. med., iz Oddelka za nefrologijo Klinike za interno medicino UKC Maribor je pripravila pregled vseh najpomembnejših informacij.
Novejše hormonsko zdravljenje bi lahko predpisovali tudi urologi
Celotnega bremena zdravljenja napredovalega raka prostate internistični onkologi najverjetneje ne morejo (več) nositi sami, zato jim lahko pri predpisovanju novejše hormonske terapije nasproti pridejo urologi, je dejal prim. doc. dr. Dejan Bratuš, dr. med., spec. urologije. Julija se je v Amsterdamu udeležil kongresa EAU in povzel še nekaj pomembnejših sporočil.
Aktualna revija
