Novosti v obravnavi tumorjev jeter na HPB-konziliju
V UKC Ljubljana že vrsto let redno poteka hepato-pankreatiko-biliarni konzilij (HPB-konzilij), na katerem se vsak teden obravnavajo bolniki z rakavimi obolenji jeter, trebušne slinavke in žolčnih vodov ter tudi številno drugo patologijo tega področja. Odslej je za kakovostnejšo obravnavo na voljo spletni obrazec za prijavljanje bolnikov na konzilij.
Vroče teme na ESC 2022
Letos je bilo na kongresu Evropskega kardiološkega združenja v desetih »hot line« sklopih predstavljenih 36 študij, za katere pričakujemo, da bodo pomembno dopolnile področja srčno-žilne preventive, digitalnega zdravstva in umetne inteligence v medicini, srčnega popuščanja, antitrombotične terapije in interventne kardiologije ter covida-19.
Jesensko listje, kam hitiš …
Je res že jesen? Tako kmalu? Tako kmalu. V dovršenem ritmu narave, ne glede na našo (ne-)pripravljenost. Veličastje pridelkov, šelestenje porumenelih in krvavo rjavih listov, hladne meglice, arhitekturni podvigi živali, ki gradijo zimska domovanja. Ko s toplo skodelico v dlaneh pogledam vse to, me nič več ne skrbi vse krajši dan in ugotovitev, da spet nimam primerne obutve za dež.
Premiki v zdravljenju ne-Hodgkinovih limfomov
Pri zdravljenju ne-Hodgkinovih limfomov (NHL) smo v tem letu glede na izsledke raziskav dočakali več novosti, ki pomenijo tudi premik v klinični praksi. Kaj prinašajo spremembe za slovenske bolnike in kateri izzivi v zdravljenju ostajajo še neodgovorjeni?
Koliko gibanja za zmanjšanje tveganja za možgansko kap?
Telesna nedejavnost je že dolgo poznan dejavnik tveganja za možgansko kap. S pomočjo naprav, ki merijo gibanje telesa, so raziskovalci v populaciji starejših v ZDA skušali natančneje opredeliti povezavo med časom gibanja oziroma sedenja in tveganjem za možgansko kap. Članek z rezultati raziskave je bil objavljen v publikaciji JAMA junija letos.
Novost v zdravljenju otrok z motnjo v rasti
»Želimo si hitre prepoznave in hitrega začetka zdravljenja otrok nizke rasti,« poudarja izr. prof. dr. Primož Kotnik, dr. med., spec. pediatrije s Pediatrične klinike UKC Ljubljana. Predstavil je pomembno novost v zdravljenju, ki zboljša adherenco in s tem njegovo učinkovitost.
Renalna anemija danes in jutri
Renalno anemijo je pomembno zdraviti, saj ne vpliva le na psihofizično zmogljivost bolnikov, ampak tudi na njihov srčno-žilni sistem in s tem prispeva k večji umrljivosti. Kaj morate vedeti o zdravljenju in o letošnji novosti? Ključne informacije je povzela asist. dr. Eva Jakopin, dr. med., spec. nefrologije z Oddelka za nefrologijo Klinike za interno medicino UKC Maribor.
Uporaba glukoznega senzorja pri predšolskih otrocih s SB1
Pri osebah s sladkorno boleznijo tipa 1 (SB1) je vse pogostejša uporaba senzorja za neprekinjeno merjenje glukoze v medceličnini (continuous glucose monitoring – CGM), ki je dokazano učinkovita pri odraslih bolnikih, pri predšolskih otrocih pa o tem še ni zadostnih podatkov.
Kdaj še pomisliti na CAA?
V zadnjem času se veliko razmišlja o povezavi med poškodbo glave v mladosti in razvojem cerebralne amiloidne angiopatije (CAA) nekaj desetletij kasneje pri mlajših bolnikih. V literaturi so znani opisi bolnikov, ki so v mladosti utrpeli hujšo poškodbo glave in kasneje razvili CAA. Štiri primere smo obravnavali tudi v UKC Ljubljana.
Medicinsko-tehnični pripomočki v luči novih smernic
Damjan Justinek, dr. med., specialist interne medicine iz Bolnišnice Topolšica je na srečanju ABC diabetes predstavil uporabo medicinsko-tehničnih pripomočkov zadnje generacije tudi pri osebah s sladkorno boleznijo tipa 2. Zakaj in kdaj je to dobro za bolnika? Kako izkoristiti vse možnosti tudi glede na omejitve ZZZS v klinični praksi? Kaj bo na voljo bolnikom v prihodnosti?
Napredovala Parkinsonova bolezen
Kateri so ključni kazalniki, ki napovedujejo vstop v napredovalo fazo Parkinsonove bolezni in posledično zahtevajo vpeljavo prilagojenih terapevtskih pristopov? Uporabne usmeritve smo pripravili v sodelovanju s prof. dr. Zvezdanom Pirtoškom, dr. med., spec. nevrologije z Nevrološke klinike UKC Ljubljana.
Kako pri obravnavi bolečine razmišljati zunaj okvirjev
Bolnike s kronično bolečino prepogosto zdravimo, kot da trpijo dolgotrajno akutno bolečino, poudarja prim. Gorazd Požlep, dr. med., spec. anesteziologije in reanimatologije, vodja protibolečinske ambulante v UKC Ljubljana. Kako razjasniti nekatera kompleksna bolečinska stanja in česa nam v praksi manjka?
Ali predpisani odmerek pri nevropatski bolečini zadostuje?
Več pozornosti moramo nameniti subterapevtskim odmerkom zdravil za zdravljenje nevropatske bolečine, ki bolnika od terapevtskih ciljev oddaljujejo, poudarja Marija Vujić Stančevski, dr. med., z Oddelka za anesteziologijo, intenzivno terapijo in terapijo bolečin UKC Maribor.
Bolečina: kateri izzivi ostajajo?
Ste vedeli, da lahko prevalenca nepopolnega sodelovanja pri zdravljenju z analgetiki dosega tudi 60 odstotkov? Predsednica Sekcije kliničnih farmacevtov pri Slovenskem farmacevtskem društvu Sara Kenda, mag. farm., spec. klin. farm., je pripravila kviz, ki razkriva še nekaj izstopajočih vprašanj.
Srčno popuščanje in njegove komorbidnosti: kje bi lahko bili boljši?
»Nekardiološke bolezni, pridružene srčnemu popuščanju, niso optimalno zdravljene. Posvečamo jim bistveno manj pozornosti kot kardiološkim pridruženim boleznim,« opozarja dr. Renata Okrajšek, dr. med., spec. interne medicine ter kardiologije in vaskularne medicine iz UKC Ljubljana.
Za katere bolnike z renalno anemijo vidimo priložnost?
Kateri so glavni izzivi zdravljenja anemije pri kronični ledvični bolezni, razlaga Urška Marković, dr. med., spec. nefrologije iz Splošne bolnišnice Slovenj Gradec. Izhajajoč iz dosedanjih uspehov, omejitev in zadržkov je predstavila terapevtsko novost, inhibitorje HIF-PF, katerih klinične izkušnje stroka z zanimanjem pričakuje.
Anemija pri KLB: kje smo in kam gremo?
Nastja Marković, dr. med., in Maja Martinuč Bergoč, dr. med., specialistka nefrologije, obe iz Splošne bolnišnice Nova Gorica, sta pripravili pregled aktualnih možnosti zdravljenja renalne anemije in prihajajočih novosti. Kakšne prednosti in potencialne dolgoročne izzive prinašajo?
Od pojava prvih težav do diagnoze tudi več let
Ob prepoznavi vnetne bolečine v križu in izključitvi drugih pogostejših razlogov bolečine v križu, kot so poškodba, hernija diska ali degenerativne spremembe, je potrebna obravnava pri revmatologu. Če pravočasno pomislimo na aksialni spondiloartritis, lahko bolnikom s to boleznijo pomembno izboljšamo kakovost življenja.
Aktualna revija
