Novi algoritmi za zdravljenje migrene
Prim. prof. dr. Bojana Žvan, dr. med., višja svetnica, spec. nevrologije, predstavlja ključne spremembe novih algoritmov za preventivno ter akutno zdravljenje migrene. Algoritmi, o katerih so razpravljali na dogodku Migrena 2025, so osnova slovenskih priporočil v nastajanju za zdravljenje, predvsem pa bodo v pomoč pri zdravljenju bolnikov na primarni ravni.
Vloga družinskega zdravnika pri zdravljenju migrene
Kaj lahko stori družinski zdravnik za bolnike z migreno? Katero terapijo lahko uvede? Kdaj je primerna napotitev k specialistu? Razlaga prim. dr. Aleksander Stepanović, dr. med., spec. splošne medicine, iz ZD Škofja Loka in Katedre za družinsko medicino Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani.
O novostih v zdravljenju nemelanomskih rakov kože
Doc. dr. Barbara Perić, dr. med., spec. splošne kirurgije z OI Ljubljana razloži, katere možnosti zdravljenja imajo bolniki z bazalnoceličnim in ploščatoceličnim rakom kože. Predstavi pa tudi pomembna sporočila kongresa Evropske akademije za dermatovenerologijo. Poudarja, da je ena od poglavitnih novosti čim prejšnje sistemsko zdravljenje pri ploščatoceličnem raku kože.
Vadba na recept ni le modna muha
Kakšen je koncept vadbe na recept? Kako jo predpišemo, zakaj gre za najbolj univerzalno intervencijo in kateri so možni redki zapleti ter neželeni učinki? Na katerih področjih vadba dokazano zmanjšuje porabo zdravil? Pojasnjuje Matej Kokalj Kokot, dr. med., spec. medicine športa s Fakultete za šport.
Kako varno uporabljati lokalne kortikosteroide?
V videu asist. Bor Hrvatin Stančič, dr. med., spec. dermatovenerologije z Dermatovenerološke klinike UKC Ljubljana in Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani razloži, kako ustrezno uporabljati lokalne kortikosteroide in kako zmanjšamo tveganje za nastanek neželenih učinkov. Predstavi tudi, kako jih uporabljati pri zdravljenju atopijskega dermatitisa v kombinaciji z lokalnimi imunomodulatorji.
Predoperativna priprava bolnika – kaj bo drugače?
Za varno in učinkovito izvedbo kirurškega posega in/ali anestezije je potrebna čim boljša priprava bolnika. Kako ocenimo oboperativno tveganje? Katere preiskave mora opraviti bolnik? Kakšne spremembe se obetajo v prihodnosti? Odgovarja doc. dr. Peter Poredoš, dr. med., spec. anesteziologije, reanimatologije in perioperativne intenzivne medicine s KO za anesteziologijo in intenzivno terapijo operativnih strok UKC Ljubljana.
Vroča tema menopavzne medicine
»Z daljšanjem življenjske dobe ženske vsaj tretjino življenja preživijo v postmenopavznem obdobju. Zaslužijo si kakovostno življenje,« poudarja dr. Marko Mlinarič, dr. med., spec. ginekologije in porodništva, ki v videu komentira, zakaj menopavzna medicina postaja vse bolj pomembna ter kako obravnavati ženske z najpogostejšimi simptomi.
Kaj je novega? Farmacevt svetovalec in (pred)predpisovanje zdravil
Pilotni projekt, ki poteka v štirih zdravstvenih domovih v Sloveniji, nadgrajuje sodelovanje med zdravnikom in farmacevtom svetovalcem. Kaj lahko (pred)predpiše farmacevt svetovalec? Kakšni so prvi vtisi in kaj to pomeni za klinične izide? Kako je sodelovanje videti v praksi? Pojasnjuje izr. prof. dr. Matej Štuhec, mag. farm., spec. klin. farm. iz ZD Ormož in Medicinske Fakultete Univerze v Mariboru - vodja projekta CRP.
Nove možnosti v zdravljenju
Friedreichova ataksija je najpogostejša avtosomna recesivna dedna ataksija. Kako se bolezen manifestira in kakšen je njen potek? Kako diagnosticiramo in spremljamo bolnike? Kakšno zdravljenje je na voljo danes? Razlaga asist. Tita Butenko, dr. med., spec. pediatrije s Pediatrične klinike UKC Ljubljana.
Dočakali smo preboj
Na področju preventivnega zdravljenja migrenskih glavobolov smo z zdravili, ki zavirajo delovanje CGRP, dosegli velik napredek, poudarja Gorazd Klanjšček, dr. med., spec. nevrologije, vodja Oddelka za nevrologijo SB dr. Franca Derganca Nova Gorica. Kako so monoklonska telesa proti CGRP in gepanti razširili možnosti in izboljšali učinkovitost ter adherenco pri zdravljenju?
Sindrom razdražljivega črevesa pogosto povezan z zlorabami
Sindrom razdražljivega črevesa je ena najpogostejših funkcionalnih črevesnih bolezni. Kateri so sprožilni dejavniki in kako poteka diagnostika? Kakšno je farmakološko zdravljenje in kako pomemben je nefarmakološki pristop? So diete učinkovite? Razlaga prof. dr. Borut Štabuc, dr. med., spec. gastroenterologije s KO za gastroenterologijo UKC Ljubljana.
Gastrointestinalna varnost nesteroidnih antirevmatikov
Nesteroidne antirevmatike (NSAR) naj bi redno jemalo kar 8 % populacije, imajo pa tudi neželene učinke, ki se pojavljajo predvsem v gastrointestinalnem (GI) traktu. Kateri so dejavniki tveganja za GI zaplete? Kako je s preventivnimi ukrepi? Kakšna je primerjava varnostnega profila pogosto uporabljanih NSAR? Razlaga Eva Mislej, dr. med., spec. gastroenterologije z UKC Ljubljana.
Vsak dan primanjkuje 300 zdravil
Slovenija se tako kot Evropa sooča s pomanjkanjem zdravil, kar je še posebno pereče, kadar gre za ranljive skupine, opozarja mag. Darja Potočnik Benčič, mag. farm., spec., predsednica Lekarniške zbornice Slovenije. Kaj to pomeni za delo farmacevtov? Kako rešujemo težave v praksi? Kakšen je angleški pristop?
Izzivi in priložnosti v diagnosticiranju PFIC
Doc. dr. Jernej Brecelj, dr. med., spec. pediatrije s KO za gastroenterologijo, hepatologijo in nutricistiko na Pediatrični kliniki UKC Ljubljana v videu razloži, kdaj pomisliti na progresivno družinsko intrahepatično holestazo (PFIC) in komentira, koliko časa traja, da bolniki pridejo do diagnoze ter kako uspešno je sodobno zdravljenje.
Kolikšno je finančno breme slovenskih bolnikov z rakom?
Na letnem kongresu ASTRO je ekipa OI Ljubljana ter Ekonomske in Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani predstavila oceno finančne toksičnosti bolnikov z rakom v Sloveniji. Gre za prvo takšno analizo, ki smo jo opravili pri nas. Ugotovitve je komentirala doc. dr. Helena Barbara Zobec Logar, dr. med., specialistka onkologije z radioterapijo z OI Ljubljana.
Vloga metabolomike pri razumevanju kožnih bolezni
Kaj vemo o kožnem metabolomu in njegovem vplivu? Kljub temu, da je raziskav malo, njihovi dokazi ponujajo pomembne nove uvide v delovanje kože in razvoj kožnih bolezni. Olga Točkova, dr. med., spec. dermatovenerologije z UKC Ljubljana, je strnila dosedanja spoznanja in izpostavila povezavo metabolomike z atopijskim dermatitisom.
Kje so še bolniki?
Pri nas imamo manj bolnikov z narkolepsijo, kot bi lahko pričakovali, poudarja doc. dr. Barbara Stražišar Gnidovec, dr. med., spec. pediatrije in otroške nevrologije z Otroškega oddelka SB Celje. Kako prepoznati to bolezen pri otrocih in mladostnikih? Kdaj napotiti bolnike k somnologu?
Kdaj dosežemo največje uspehe v obravnavi?
Prof. dr. Leja Dolenc Grošelj, dr. med., spec. nevrologije s Kliničnega inštituta za klinično nevrofiziologijo UKC Ljubljana poudarja, da je za bolnike z narkolepsijo pri nas dobro poskrbljeno, ko enkrat pridejo do diagnoze. V videu predstavi, zakaj je pomembno, da se bolnike pravočasno prepozna in katere so možne diferencialne diagnoze.
Kdaj ibuprofen s podaljšanim, kdaj s takojšnjim sproščanjem?
Kakšne so značilnosti učinkovine ibuprofen s takojšnjim in podaljšanim sproščanjem? Katere so ključne razlike in kako nihanje plazemskih koncentracij vpliva na terapevtski učinek? Kakšna je varnost in učinkovitost? Pojasnjuje prof. dr. Mojca Kerec Kos, mag. farm., s Fakultete za farmacijo Univerze v Ljubljani.
Z zdravili povzročena jetrna okvara
Kdaj pomisliti na z zdravili povzročeno jetrno okvaro in kako ravnamo ob sumu? Kakšna je prevalenca? Kateri so ustrezni ukrepi, komu poročati in zakaj je to pomembno? Pojasnjuje Darinka Purg, dr. med., spec. interne medicine in gastroenterologije z UKC Maribor.
Aktualna revija
