IgA-nefropatija: sodobni pristopi k podpornemu in specifičnemu zdravljenju
Izr. prof. dr. Željka Večerić-Haler, dr. med., spec. nefrologije s KO za nefrologijo UKC Ljubljana, predstavlja trenutne standarde zdravljenja IgA-nefropatije. Kakšne so možnosti osnovnega podpornega zdravljenja in imunosupresivne terapije pri izbranih bolnikih? Kaj pa uspehi novih specifičnih zdravil?
Klinična in ekonomska smotrnost farmacevta predpisovalca
Zaključil se je pilotni projekt o nadgradnji sodelovanja med zdravnikom in farmacevtom svetovalcem, ki je potekal v štirih zdravstvenih domovih v Sloveniji. Vodja projekta, izr. prof. dr. Matej Štuhec, mag. farm., spec. klin. farmacije iz ZD Ormož in Medicinske fakultete Univerze v Mariboru, predstavlja rezultate. Vpliv na stroške je izjemen. Za koliko pa se je izboljšalo sledenje smernicam? Kako je s kakovostjo življenja in za koliko se je povečalo število receptov, ki so dosegli vnaprej določene klinične izide?
Čim prej, čim nižje, čim dlje
Je pri bolniku po srčno-žilnem dogodku pomembnejše hitro doseči zelo nizke vrednosti holesterola LDL ali dosežene ciljne vrednosti LDL dolgoročno vzdrževati? Prof. dr. Pasquale Perrone-Filardi, dr. med., spec. kardiologije in vaskularne medicine z Univerze v Neaplju, odgovore išče v posodobljenih smernicah ESC/EAS za obravnavo dislipidemij in rezultatih aktualnih kliničnih raziskav.
Kaj prinaša sprejem Zakona o konoplji za omejeno osebno rabo?
Mateja Jandl, dr. med., spec. javnega zdravja z NIJZ predstavlja mnenje stroke o predlogu Zakona o konoplji za omejeno osebno rabo, ki bi imel dolgoročne posledice za zdravje populacije, predvsem mladih. Kakšne so izkušnje iz tujine? Kakšno tveganje uporaba konoplje predstavlja v prometu in na delovnem mestu? Katera simbolna sporočila prinaša predlog zakona?
Plod je pacient sam zase in ima svoje pravice
Izr. prof. dr. Tanja Premru-Sršen, dr. med., višja spec. ginekologije in porodništva in doc. dr. Lilijana Kornhauser Cerar, dr. med., spec. pediatrije in neonatologije, obe z Ginekološke klinike UKC Ljubljana, predstavljata poudarke z ljubljanskega mednarodnega kongresa Fetus as a Patient in Novakovih dnevov ter stične teme neonatologije ter perinatologije. Kateri izzivi ostajajo in kje smo primerljivi z najboljšimi?
Diagnostika in zdravljenje anteriornega uveitisa
Anteriorni uveitis predstavlja 50 do 90 % vseh uveitisov, ki se pojavljajo v populaciji. Katere entitete anteriornega uveitisa ne zahtevajo posebne dodatne diagnostike, zahtevajo pa specifično zdravljenje? Kakšne so oblike zdravljenja in s katerimi skupinami zdravil? Kaj iščemo, ko govorimo o negranulomskem anteriornem uveitisu in kakšna je širša sistemska diagnostika pri granulomskem uveitisu? Pojasnjuje izr. prof. dr. Nataša Vidović Valentinčič, dr. med., spec. oftalmologije z Očesne klinike UKC Ljubljana.
Incidenca melanoma narašča, preživetje pa se podaljšuje
Slovenija je ena zmed držav z najhitrejšim izboljšanjem preživetja melanoma v svetu, poudarja dr. Katarina Lokar, prof. zdr. vzg., iz Sektorja onkološke epidemiologije in registra raka na OI Ljubljana. V videu predstavi, kakšno je populacijsko breme melanoma v Sloveniji in kako se spreminja preživetje bolnikov ter komentira kazalnike kakovosti in zdravljenja glede na novo poročilo Kliničnega registra kožnega melanoma.
Kako pristopiti k obravnavi VMS?
Mnogo žensk težav z vazomotornimi simptomi (VMS) ne povezuje neposredno z menopavzo, zato k zdravniku ne pridejo pravočasno ali pa zaradi stigme in napačnih informacij ne poiščejo pomoči, poudarja Tinkara Srnovršnik, dr. med., spec. ginekologije in porodništva iz ZD Ljubljana. Kateri so še izzivi v obravnavi? Kakšno naj bo optimalno obvladovanje težav, povezanih z menopavzo?
Odtegnitveni simptomi antidepresivov in ustrezno ukinjanje
V Sloveniji je antidepresive leta 2021 prejemalo okoli osem odstotkov prebivalcev, zaključku zdravljenja pa pogosto sledijo odtegnitveni simptomi. Ali jih znamo ustrezno prepoznati in ločiti od relapsa bolezni? Kateri so dejavniki tveganja za pojav odtegnitvenih simptomov? Ali jih povzročajo vsi antidepresivi in kakšna so konkretna priporočila za njihovo ukinjanje? Pojasnjuje mag. Maja Petre, mag. farm., spec. klinične farmacije iz Centralne lekarne UKC Maribor.
Srčno popuščanje v oskrbi različnih specialistov: izkušnje SB Trbovlje
Analiza obravnave bolnikov s srčnim popuščanjem je razkrila nekatere razlike, če bolnika vodi kardiolog oz. internist nekardioloških strok. Ugotovitve je pokomentiral avtor analize prim. asist. Boštjan Leskovar, dr. med., spec. interne medicine, FESC, iz SB Trbovlje. Pri predpisovanju katerih vrst zdravil smo usklajeni in kje so razlike največje?
Novi algoritmi za zdravljenje migrene
Prim. prof. dr. Bojana Žvan, dr. med., višja svetnica, spec. nevrologije, predstavlja ključne spremembe novih algoritmov za preventivno ter akutno zdravljenje migrene. Algoritmi, o katerih so razpravljali na dogodku Migrena 2025, so osnova slovenskih priporočil v nastajanju za zdravljenje, predvsem pa bodo v pomoč pri zdravljenju bolnikov na primarni ravni.
Vloga družinskega zdravnika pri zdravljenju migrene
Kaj lahko stori družinski zdravnik za bolnike z migreno? Katero terapijo lahko uvede? Kdaj je primerna napotitev k specialistu? Razlaga prim. dr. Aleksander Stepanović, dr. med., spec. splošne medicine, iz ZD Škofja Loka in Katedre za družinsko medicino Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani.
O novostih v zdravljenju nemelanomskih rakov kože
Doc. dr. Barbara Perić, dr. med., spec. splošne kirurgije z OI Ljubljana razloži, katere možnosti zdravljenja imajo bolniki z bazalnoceličnim in ploščatoceličnim rakom kože. Predstavi pa tudi pomembna sporočila kongresa Evropske akademije za dermatovenerologijo. Poudarja, da je ena od poglavitnih novosti čim prejšnje sistemsko zdravljenje pri ploščatoceličnem raku kože.
Vadba na recept ni le modna muha
Kakšen je koncept vadbe na recept? Kako jo predpišemo, zakaj gre za najbolj univerzalno intervencijo in kateri so možni redki zapleti ter neželeni učinki? Na katerih področjih vadba dokazano zmanjšuje porabo zdravil? Pojasnjuje Matej Kokalj Kokot, dr. med., spec. medicine športa s Fakultete za šport.
Kako varno uporabljati lokalne kortikosteroide?
V videu asist. Bor Hrvatin Stančič, dr. med., spec. dermatovenerologije z Dermatovenerološke klinike UKC Ljubljana in Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani razloži, kako ustrezno uporabljati lokalne kortikosteroide in kako zmanjšamo tveganje za nastanek neželenih učinkov. Predstavi tudi, kako jih uporabljati pri zdravljenju atopijskega dermatitisa v kombinaciji z lokalnimi imunomodulatorji.
Predoperativna priprava bolnika – kaj bo drugače?
Za varno in učinkovito izvedbo kirurškega posega in/ali anestezije je potrebna čim boljša priprava bolnika. Kako ocenimo oboperativno tveganje? Katere preiskave mora opraviti bolnik? Kakšne spremembe se obetajo v prihodnosti? Odgovarja doc. dr. Peter Poredoš, dr. med., spec. anesteziologije, reanimatologije in perioperativne intenzivne medicine s KO za anesteziologijo in intenzivno terapijo operativnih strok UKC Ljubljana.
Vroča tema menopavzne medicine
»Z daljšanjem življenjske dobe ženske vsaj tretjino življenja preživijo v postmenopavznem obdobju. Zaslužijo si kakovostno življenje,« poudarja dr. Marko Mlinarič, dr. med., spec. ginekologije in porodništva, ki v videu komentira, zakaj menopavzna medicina postaja vse bolj pomembna ter kako obravnavati ženske z najpogostejšimi simptomi.
Kaj je novega? Farmacevt svetovalec in (pred)predpisovanje zdravil
Pilotni projekt, ki poteka v štirih zdravstvenih domovih v Sloveniji, nadgrajuje sodelovanje med zdravnikom in farmacevtom svetovalcem. Kaj lahko (pred)predpiše farmacevt svetovalec? Kakšni so prvi vtisi in kaj to pomeni za klinične izide? Kako je sodelovanje videti v praksi? Pojasnjuje izr. prof. dr. Matej Štuhec, mag. farm., spec. klin. farm. iz ZD Ormož in Medicinske Fakultete Univerze v Mariboru - vodja projekta CRP.
Nove možnosti v zdravljenju
Friedreichova ataksija je najpogostejša avtosomna recesivna dedna ataksija. Kako se bolezen manifestira in kakšen je njen potek? Kako diagnosticiramo in spremljamo bolnike? Kakšno zdravljenje je na voljo danes? Razlaga asist. Tita Butenko, dr. med., spec. pediatrije s Pediatrične klinike UKC Ljubljana.
Dočakali smo preboj
Na področju preventivnega zdravljenja migrenskih glavobolov smo z zdravili, ki zavirajo delovanje CGRP, dosegli velik napredek, poudarja Gorazd Klanjšček, dr. med., spec. nevrologije, vodja Oddelka za nevrologijo SB dr. Franca Derganca Nova Gorica. Kako so monoklonska telesa proti CGRP in gepanti razširili možnosti in izboljšali učinkovitost ter adherenco pri zdravljenju?
Aktualna revija
