O sodobnih ciljih zdravljenja imunsko pogojenih kožnih bolezni
Cilji zdravljenja imunsko pogojenih kožnih bolezni so se v zadnjih letih zelo zvišali. Kakšna so realna pričakovanja v vsakdanji klinični praksi, kjer imajo bolniki številna pridružena obolenja? Kako izbrati najboljše zdravilo za posameznega bolnika in kako optimizirati zdravljenje, če cilji zdravljenja niso doseženi, razlaga dermatologinja Maruška Marovt, dr. med., iz Oddelka za kožne in spolne bolezni UKC Maribor.
Smernice ADA v klinični praksi
Letošnja priporočila ADA se osredotočajo na dejavnike tveganja, ki ogrožajo osebe s sladkorno boleznijo, in tudi tiste, pri katerih obstaja tveganje za pojav sladkorne bolezni, razlaga Ajda Urbas, dr. med., spec. interne medicine, iz ZD Koper. ADA je zato postavila štiri temelje zdravljenja, ki nadgrajujejo zdrav življenjski slog in s tem vplivajo na preprečevanje zapletov.
Ena najpogosteje prezrtih diagnoz
Tudi več let lahko traja, da bolniki pridejo do diagnoze pankreatična eksokrina insuficienca, opozarja gastroenterolog Darko Siuka, dr. med. Ker je klinična slika zabrisana, ob neprepoznavanju bolezni pa usoda bolnikov slaba, je pomembno poznati rizične skupine bolnikov in ključne korake, ki vodijo do diagnoze.
Ledvično anemijo bomo lahko učinkoviteje obvladovali
Z zaviralci prolil hidroksilaze smo dobili možnost, da bi lahko pomagali tudi tistim kroničnim ledvičnim bolnikom, ki jim do zdaj nismo mogli. Ključne spremembe, ki jih v klinično prakso vnaša nova terapevtska možnost, povzema izr. prof. dr. Andreja Marn Pernat, dr. med., spec. nefrologije, iz UKC Ljubljana.
Kako kmalu bodo rezultati raziskav spremenili našo klinično prakso?
Letošnje najpomembnejše novosti na področju zdravljenja razsejanega raka prostate je povzela dr. Mojca Humar, dr. med., specialistka internistične onkologije iz Splošne bolnišnice Dr. Franca Derganca Nova Gorica. Izpostavila je tri klinične raziskave in napovedala, kdaj bodo njihovi rezultati spremenili obstoječe algoritme zdravljenja.
Kje je stroka najbolj napredovala in kako naprej?
Po zaključenem prvem dnevu Dermatološkega vikenda v Rimskih toplicah, ki je potekal konec marca, smo se pogovarjali z izr. prof. dr. Igorjem Bartenjevim, dr. med. Poleg tega, kje so se pri zdravljenju kožnih bolezni zgodili največji napredki, smo ga povprašali tudi, kako vidi prihodnost slovenske dermatologije.
Najbolj neposrečeno je čakanje z napotitvijo k specialistu
Zakaj uvajati zdravila za srčno popuščanje čim hitreje, kdaj je izpolnjen kriterij za uvedbo in na kaj pri tem pomisliti, razlaga kardiolog doc. dr. David Žižek, dr. med., z UKC Ljubljana. Kot poudarja, je za uvedbo temeljne terapije ključen specialist družinske medicine, po uvedbi pa naj se z napotitvijo h kardiologu ne čaka.
Kdaj je na vrsti kombinirano zdravljenje?
Kombinirano zdravljenje onihomikoz ima prednost pred sistemskim ali lokalnim zdravljenje. Kdaj in kako primerno izvesti kombinirano antimikotično terapijo in na kaj biti pozorni pri izbiri, pojasnjuje spec. dermatovenerologije doc. dr. Katarina Trčko, dr. med., iz UKC Maribor.
Primanjkljaja obravnav še nismo nadoknadili
Kakšne bodo posledice manka diagnoz kožnih tumorjev, ki so jih v času epidemije zabeležili v registru raka? Odgovarja prof. dr. Vesna Zadnik, dr. med., vodja Epidemiologije in registra raka na OIL. Med drugim poudarja, da se breme melanoma v Sloveniji povečuje.
O neželenih pojavih imunoterapije
Kateri so najpogostejši stranski sopojavi zdravljenja z zaviralci imunskih nadzornih točk in kako jih obvladati v ambulanti družinske medicine, je razložila doc. dr. Tanja Mesti, dr. med., spec. internistične onkologije, z Onkološkega inštitituta Ljubljana. Kako spremljati bolnike in kdaj jih napotiti k specialistu?
Izzivi pri napotovanju bolnikov s sumom na kožni tumor
Predstojnica Dermatovenerološke klinike UKC Ljubljana prim. doc. dr. Tanja Planinšek Ručigaj, dr. med., odgovarja na dileme pri izpolnjevanju napotnic za obravnavo bolnikov s sumom na kožni tumor pri dermatologu. Kakšna naj bo stopnja nujnosti in kateri podatek ne sme manjkati?
Novosti v antibiogramu in predpisovanju antibiotikov
Novosti s področja protimikrobne odpornosti je veliko, na nedavnih Baničevih dnevih so bile predstavljene v več kot 30 predavanjih. Nekaj najpomembnejših informacij, ki usmerjajo delovanje v klinični praksi, je strnila specialistka klinične mikrobiologije Helena Ribič, dr. med., z NLZOH Kranj.
Z analizo humanega mikrobioma do vzrokov bolezni
Črevesna mikrobiota vpliva na številna avtoimunska in rakava obolenja, na debelost in na vrsto presnovnih ter nevroloških bolezni. Prof. dr. Blaž Stres z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani z interdisciplinarno skupino išče nove načine njihovega odkrivanja in raziskovanja njihovega izvora.
Kako razlikovati RSV od drugih bolezni?
Kako v covidnih časih, ko veliko posvetov med bolniki in njihovimi starši ter zdravniki poteka po telefonu in elektronski pošti, prepoznati zaplete respiratornih obolenj, odgovarja specialistka pediatrije Helena Mole, dr. med. Med drugim pojasni, kateri znaki zahtevajo pozornost in predstavi zanimivo prakso iz tujine.
Razblinjamo zmote o covidu-19
Mite o covidu-19 in o obsežnih stranskih učinkih zdravil, protitelesih, cepljenju, nosečnosti, povezavi s sladkorno boleznijo tipa 1 pri otrocih, uporabnosti prehranskih dodatkov in še čem smo razblinili s specialistko infektologinjo dr. Nino Kmet Grasselli, dr. med., s KO za infektologijo UKC Ljubljana.
Kaj si lahko obetamo od prihajajočih novosti?
Pri 10 odstotkih bolnikov s kronično ledvično boleznijo anemije do zdaj nismo uspešno obvladovali. Najzahtevnejših vzrok neustreznega odziva na zdravljenje predstavljajo vnetja. S katerimi novimi pristopi bomo pri teh bolnikih uspešnejši? Pojasnjuje asist. Barbara Vajdič Trampuž, dr. med., specialistka nefrologije iz UKC Ljubljana.
Kaj še lahko naredimo za boljšo kakovost življenja bolnikov?
»Kot terapevtu mi slaba kakovost življenja bolnikov predstavlja veliko breme, ki ga moramo multidisciplinarno in aktivno naslavljati,« poudarja Dimitrij Klančič, dr. med., spec. interne medicine iz oddelka za nefrologijo SB Nova Gorica. Nezdravljena ali neustrezno zdravljena anemija pri kronični ledvični bolezni (KLB) je eno takšnih bremen.
Bojim se, da bomo Slovenci dobili svojo različico covida
Katera zdravila se trenutno uporabljajo za zdravljenje covida, zakaj bi bilo treba razmisliti o izogibanju enemu zdravilu in katero zdravilo bi morali uporabljati tudi v navadnih hospitalnih oddelkih in ne le na intenzivnih, razlaga specialist pnevmolog izr. prof. dr. Matjaž Fležar, dr. med., s Klinike Golnik.
Kako upočasnjujemo napredovalo Parkinsonovo bolezen?
Prof. dr. Zvezdan Pirtošek, dr. med., je opisal uveljavljene in nove možnosti kontinuirane dopaminergične stimulacije, ki jih bolnikom lahko ponudimo ob napredovali Parkinsonovi bolezni. Razčlenil je izzive splošnih nevrologov in tudi specialistov družinske medicine, ki v tem procesu sodelujejo.
Aktualna revija
