V Sloveniji smo lahko napredka še posebej veseli
Kirurgi onkologi pozdravljajo trend deeskalacije kirurškega zdravljenja regionalno napredovalega kožnega melanoma, ki izpodriva preživete paradigme. Ob nezavidljivi slovenski incidenci kožnega melanoma, kjer še ne zaznavamo vseh želenih učinkov preventive, je napredek sistemske terapije pomembna novica za vse, poudarja doc. dr. Barbara Perić, dr. med., spec. splošne kirurgije z Onkološkega inštituta Ljubljana.
Pomembno je prepoznati napredovanje Parkinsonove bolezni
Kako naprej ob izzvenevanju učinka levodope, motoričnih nihanjih in diskinezijah pri bolniku s Parkinsonovo boleznijo? Izr. prof. dr. Maja Trošt, dr. med., spec. nevrologije z Nevrološke klinike UKC Ljubljana predstavlja orodja za prepoznavo napredovale faze bolezni, ki narekuje uvedbo kontinuiranega zdravljenja.
Neupravičeno osovraženi statini
Statinska terapije je vrsta terapija, ki jo bolniki najpogosteje opuščajo. O razlogih za slabo adherenco in o možnostih, kako bi lahko statini znova zasedli pomembnejše mesto, ki jim pripada pri preventivi bolnikov s hiperlipidemijo, tudi v kombinaciji z novimi naprednimi terapijami, je spregovorila Mateja Verdinek, dr. med., spec. interne medicine iz SB Jesenice.
Pandemije je konec, slovenske smernice imamo – kaj pa zdaj?
So danes še kakšni zadržki za optimalno obravnavo v ambulantah družinske medicine? O prednostih in nalogah družinskih zdravnikov v obravnavi oseb s sladkorno boleznijo tipa 2 razmišlja Katarina Skubec Moćić, dr. med., spec. družinske medicine iz ZD Celje.
Predlog novega algoritma za zdravljenje migrenskih epizod
Sekcija za glavobol pri Slovenskem zdravniškem društvu je nedavno predstavila nov algoritem akutnega zdravljenja migrene. Kot je povedal dr. Marjan Zaletel, dr. med., višji svetnik, spec. nevrologije z UKC Ljubljana, model olajšuje izbor analgetikov in njihovih kombinacij ter ponuja optimalnejši izbor terapije za bolnike s povečanim tveganjem za srčno-žilne bolezni.
Obravnava multiple skleroze: kje smo in kam gremo?
Obravnava bolnikov z multiplo sklerozo je v zadnjih desetletjih zelo napredovala, poudarja izr. prof. dr. Uroš Rot, dr. med., spec. nevrologije, predstojnik KO za bolezni živčevja Nevrološke klinike UKC Ljubljana. Kateri so ključni izzivi v zdravljenju? Bomo v prihodnosti lahko celo preprečevali nastanek te bolezni?
Prednosti nekirurškega zdravljenja miomov
Miomi povzročajo težave četrtini žensk. Pomanjkljivosti kirurškega zdravljenja miomov so pospešile razvoj farmakoloških pristopov. Izkušnje povzema izr. prof. dr. Nataša Tul Mandić, dr. med., spec. ginekologije in porodništva iz Bolnišnice za ženske bolezni in porodništvo Postojna.
Dileme v obravnavi keratinocitnih kožnih tumorjev
»Dermatologi bi se morali več ukvarjati z operativo in drugimi vrstami terapije kožnih rakov, če se hočemo ohraniti kot suverena strokovna skupina na področju dermatoonkologije,« je poudaril izr. prof. dr. Igor Bartenjev, dr. med., na 1. kongresu Združenja dermatologov Slovenije z mednarodno udeležbo. Kako in zakaj bi bilo še potrebno spremeniti obravnavo?
O dilemi spremljanja bolnikov z melanomom v prihodnje
V pripravi so nova priporočila za obravnavo bolnikov z melanomom. O izzivih prevdvidenih sprememb, predvsem o krajšem času spremljanja bolnikov pri dermatologih, razmišlja dr. Mirjam Rogl Butina, dr. med., spec. dermatovenerologije iz ambulante Dermatologija Rogl Butina.
Obeti in učinkovitost podobnih bioloških zdravil
Kakšna sta varnost in učinkovitost ob preklopih med referenčnim in podobnim biološkim zdravilom ter med podobnimi biološkimi zdravili? Kdaj se pojavljajo izolirani primeri neželenih učinkov in kakšni so obeti zdravljenja? Pojasnjuje asist. dr. Jurij Hanžel, dr. med., specialist gastroenterologije, s KO za gastroenterologijo UKC Ljubljana.
Vloga družinskega zdravnika pri presejanju za raka pljuč
K uspešnosti presejanja bodo pomembno prispevale ambulante družinske medicine, poudarja nacionalna koordinatorka Državnega programa za obvladovanje raka Sonja Tomšič, dr. med., spec. javnega zdravja z Onkološkega inštituta Ljubljana. Zainteresirane vabi v strokovno skupino za sooblikovanje pilotnega projekta.
Uporaba napačnih preparatov pri onihomikozah ni redkost
Svetovanje in predpisovanje preparatov, ki niso namenjeni zdravljenju glivičnih okužb nohtov, pač pa kože stopal, je eden v nizu razlogov za neuspešno zdravljenje onihomikoz, pove Katarina Šmuc Berger, dr. med., spec. dermatovenerologije iz Splošne bolnišnice Izola. Kaj še botruje slabi adherenci in trdovratnim, ponavljajočim se okužbam?
Obposteljni ultrazvok v ambulanti družinske medicine
Obposteljna sonografija je v ambulanto družinskega zdravnika vnesla novo dimenzijo kliničnega pregleda. Kakšne so njene prednosti, kje se pojavljajo izzivi ter kakšna bo prihodnost uporabe pojasnjujeta Mojca Žerdin, dr. med., spec. družinske medicine iz ZD Ptuj in asist. dr. Vesna Homar, dr. med., spec. družinske medicine iz ZD Vrhnika.
Od suma do diagnoze redke bolezni po novem še hitreje
Nedavno je zaživel Center za nediagnosticirane redke bolezni, kamor lahko napotite osebe, za katere menite, da nimajo ustrezne diagnoze redke bolezni. Prof. dr. Borut Peterlin, dr. med., predstojnik Kliničnega inštituta za genomsko medicino, je napovedal tudi pomembno novost, ki bo zdravnikom na primarni ravni in drugim olajšala oceno tveganja za razvoj genetskih bolezni.
Izzivi obravnave odraslih oseb s spolno disforijo
Endokrinološka obravnava odraslih oseb, katerih spolna identiteta se ne ujema z biološkim in družbenim spolom, predstavlja vse pogostejši izziv. Asist. Katarina Mlekuž Kozamernik, dr. med., spec. interne medicine iz UKC Ljubljana opisuje učinke hormonskega zdravljenja, stranske učinke, kontraindikacije in vpliv terapije na hormonsko odvisne rake.
20 let do diagnoze Fabryjeve bolezni
Zaradi raznolikih in na videz nepovezanih zdravstvenih težav bolnik v povprečju obišče 10 zdravnikov in je ob potrditvi diagnoze Fabryjeve bolezni star že 37 let, kažejo zaskrbljujoči podatki iz literature. Imamo orodja, da to presežemo, pravi prim. Bojan Vujkovac, dr. med., spec. interne medicine iz Splošne bolnišnice Slovenj Gradec, vodja Centra za zdravljenje Fabryjeve bolezni.
Velika prelomnica v obravnavi slovenskih bolnikov s KVČB
Vključitev Slovenije v Evropski register kronične vnetne črevesne bolezni UR-CARE predstavlja pomemben napredek v obravnavi bolnikov. Zakaj je v dobi rastoče incidence in spreminjanja fenotipa te bolezni sistematično, prospektivno spremljanje bolnikov nujnost, je razložil doc. dr. David Drobne, dr. med., spec. gastroenterologije iz UKC Ljubljana.
Izzivi v obravnavi bolnikov z zaporo mrežničnih ven (RVO)
Kako uspešni smo pri nas v obravnavi bolnikov z RVO? Odgovarja dr. Ivana Gardašević Topčić, dr. med., spec. oftalmologije s SB Novo mesto, ki v videu predstavi sodobne metode zdravljenja. Izpostavi tudi ključne izzive v obravnavi, ki bodo v prihodnosti postali še bolj pomembni.
Najpomembnejši premiki leta 2022 pri zdravljenju raka prostate
Letošnje leto je bilo izjemno, meni dr. Jason Hafron, dr. med., spec. urologije iz Kliničnega centra Beaumont Royal Oak v Michiganu, ZDA. Naredili smo težko pričakovane korake naprej pri preživetju bolnikov z napredovalim rakom prostate. Katere raziskave so spremenile klinično prakso in kako optimistični so načrti za leto, ki sledi?
Ko postavimo sum, je pot do diagnoze enostavna
Neredko imajo bolniki z amiloidno transtiretinsko kardiomiopatijo (ATTR-CM) več let postavljeno napačno diagnozo in so zato tudi neustrezno zdravljeni. Dr. Sabina Frljak, dr. med., s KO za kardiologijo UKC Ljubljana meni, da lahko zdravniki različnih specialnosti danes to spremenijo in bolnikom omogočijo pravočasno, učinkovito zdravljenje.
Aktualna revija
