Kdaj je na vrsti kombinirano zdravljenje?
Kombinirano zdravljenje onihomikoz ima prednost pred sistemskim ali lokalnim zdravljenje. Kdaj in kako primerno izvesti kombinirano antimikotično terapijo in na kaj biti pozorni pri izbiri, pojasnjuje spec. dermatovenerologije doc. dr. Katarina Trčko, dr. med., iz UKC Maribor.
Primanjkljaja obravnav še nismo nadoknadili
Kakšne bodo posledice manka diagnoz kožnih tumorjev, ki so jih v času epidemije zabeležili v registru raka? Odgovarja prof. dr. Vesna Zadnik, dr. med., vodja Epidemiologije in registra raka na OIL. Med drugim poudarja, da se breme melanoma v Sloveniji povečuje.
O neželenih pojavih imunoterapije
Kateri so najpogostejši stranski sopojavi zdravljenja z zaviralci imunskih nadzornih točk in kako jih obvladati v ambulanti družinske medicine, je razložila doc. dr. Tanja Mesti, dr. med., spec. internistične onkologije, z Onkološkega inštitituta Ljubljana. Kako spremljati bolnike in kdaj jih napotiti k specialistu?
Izzivi pri napotovanju bolnikov s sumom na kožni tumor
Predstojnica Dermatovenerološke klinike UKC Ljubljana prim. doc. dr. Tanja Planinšek Ručigaj, dr. med., odgovarja na dileme pri izpolnjevanju napotnic za obravnavo bolnikov s sumom na kožni tumor pri dermatologu. Kakšna naj bo stopnja nujnosti in kateri podatek ne sme manjkati?
Novosti v antibiogramu in predpisovanju antibiotikov
Novosti s področja protimikrobne odpornosti je veliko, na nedavnih Baničevih dnevih so bile predstavljene v več kot 30 predavanjih. Nekaj najpomembnejših informacij, ki usmerjajo delovanje v klinični praksi, je strnila specialistka klinične mikrobiologije Helena Ribič, dr. med., z NLZOH Kranj.
Z analizo humanega mikrobioma do vzrokov bolezni
Črevesna mikrobiota vpliva na številna avtoimunska in rakava obolenja, na debelost in na vrsto presnovnih ter nevroloških bolezni. Prof. dr. Blaž Stres z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani z interdisciplinarno skupino išče nove načine njihovega odkrivanja in raziskovanja njihovega izvora.
Kako razlikovati RSV od drugih bolezni?
Kako v covidnih časih, ko veliko posvetov med bolniki in njihovimi starši ter zdravniki poteka po telefonu in elektronski pošti, prepoznati zaplete respiratornih obolenj, odgovarja specialistka pediatrije Helena Mole, dr. med. Med drugim pojasni, kateri znaki zahtevajo pozornost in predstavi zanimivo prakso iz tujine.
Razblinjamo zmote o covidu-19
Mite o covidu-19 in o obsežnih stranskih učinkih zdravil, protitelesih, cepljenju, nosečnosti, povezavi s sladkorno boleznijo tipa 1 pri otrocih, uporabnosti prehranskih dodatkov in še čem smo razblinili s specialistko infektologinjo dr. Nino Kmet Grasselli, dr. med., s KO za infektologijo UKC Ljubljana.
Kaj si lahko obetamo od prihajajočih novosti?
Pri 10 odstotkih bolnikov s kronično ledvično boleznijo anemije do zdaj nismo uspešno obvladovali. Najzahtevnejših vzrok neustreznega odziva na zdravljenje predstavljajo vnetja. S katerimi novimi pristopi bomo pri teh bolnikih uspešnejši? Pojasnjuje asist. Barbara Vajdič Trampuž, dr. med., specialistka nefrologije iz UKC Ljubljana.
Kaj še lahko naredimo za boljšo kakovost življenja bolnikov?
»Kot terapevtu mi slaba kakovost življenja bolnikov predstavlja veliko breme, ki ga moramo multidisciplinarno in aktivno naslavljati,« poudarja Dimitrij Klančič, dr. med., spec. interne medicine iz oddelka za nefrologijo SB Nova Gorica. Nezdravljena ali neustrezno zdravljena anemija pri kronični ledvični bolezni (KLB) je eno takšnih bremen.
Bojim se, da bomo Slovenci dobili svojo različico covida
Katera zdravila se trenutno uporabljajo za zdravljenje covida, zakaj bi bilo treba razmisliti o izogibanju enemu zdravilu in katero zdravilo bi morali uporabljati tudi v navadnih hospitalnih oddelkih in ne le na intenzivnih, razlaga specialist pnevmolog izr. prof. dr. Matjaž Fležar, dr. med., s Klinike Golnik.
Kako upočasnjujemo napredovalo Parkinsonovo bolezen?
Prof. dr. Zvezdan Pirtošek, dr. med., je opisal uveljavljene in nove možnosti kontinuirane dopaminergične stimulacije, ki jih bolnikom lahko ponudimo ob napredovali Parkinsonovi bolezni. Razčlenil je izzive splošnih nevrologov in tudi specialistov družinske medicine, ki v tem procesu sodelujejo.
Sočasni presežek kilogramov in pomanjkanje funkcionalne mase
Kako poteka prehranska podpora onkoloških bolnikov v edini ambulanti za klinično prehrano na sekundarnem nivoju? Njena vodja, Renata Hribar, dr. med., in klinična dietetičarka dr. Irena Hren iz SB Novo mesto sta predstavili primer dobre prakse, ki dviga nivo znanja o klinični prehrani med strokovno javnostjo v jugovzhodni regiji.
Zaradi opuščanja zdravljenja poslabšanje udari nazaj
Kaj so največje težave pri zdravljenju hiperholesterolomije in kako jih premagati, razlaga prim. Matija Cevc, dr. med., z UKC Ljubljana. Opozoril je tudi, da imajo nekateri povišan holesterol že od otroštva in taki posamezniki so še posebej ogroženi.
Covid in otroci: hospitaliziranih več kot 200 otrok. Kaj pa cepljenje?
Kaj kažejo klinične izkušnje o covidu-19 pri otrocih? Delta res huje prizadene otroke, kot so jih prvi sevi? Odgovore na to in vse, kar je treba vedeti o cepljenju otrok in mladostnikov, ponuja specialistka pediatrije dr. Tina Plankar Srovin, dr. med., s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana.
Prelomno leto za kronično ledvično bolezen
Letošnje leto je prineslo pomembno novost v zdravljenju nediabetične kronične ledvične bolezni. Odobren je bil prvi zaviralec SGLT2, ki bolnike poleg ledvic ščiti tudi pred srčnimi zapleti. Izr. prof. dr. Andreja Marn Pernat, dr. med., s KO za nefrologijo, z UKC Ljubljana, predstavi mehanizem delovanja dapagliflozina, njegove učinke in katerim bolnikom ga lahko predpišemo.
Izboljšanje komunikacije med družinskim zdravnikom in nefrologom
S sistemskim izboljšanjem komunikacije med družinskim zdravnikom in nefrologom bi v nekaterih primerih lahko že na primarnem nivoju pomagali urediti zdravljenje hiperkaliemije in drugih elektrolitnih motenj, da napotitev v urgentno službo ne bi bila potrebna, pravi prof. dr. Jernej Pajek, dr. med. Za zdravljenje hiperkaliemije je na voljo novo zdravilo. Kaj prinaša v klinično prakso?
Kdaj bo pri nas zaživel presejalni program raka pljuč?
Zakaj je skrajni čas, da tudi v Sloveniji začnemo s programom presajanja za raka pljuč, v videu razlaga pnevmolog doc. dr. Aleš Rozman, dr. med., direktor Klinike Golnik. Kateri so ključni kriteriji za uspešnost programa? Katere izzive imamo pri vzpostavljanju?
Aktualna revija
