Kaj bi moral vedeti družinski zdravnik o novih nikotinskih izdelkih?
Helena Koprivnikar, dr. med., spec. javnega zdravja z NIJZ razlaga o vse večji razširjenosti uporabe novih tobačnih in nikotinskih izdelkov med različnimi starostnimi skupinami. Pojasnjuje tudi, kakšne so posledice za zdravje, kako učinkoviti so kot pripomočki za opuščanje kajenja in kateri miti se pojavljajo v medijih in javnosti.
Kam usmeriti pogled pri obravnavi ulceroznega kolitisa?
Sodeč po nedavno objavljeni raziskavi naj bi kar tretjina bolnikov z ulceroznim kolitisom v Evropi zaradi t. i. fekalne nuje in strahu pred njo vsaj enkrat tedensko potrebovala plenico ali vložek. Andreja Ocepek, dr. med., spec. interne medicine in gastroenterologije iz Interne klinike UKC Maribor, je spregovorila o možnih aktivnostih stroke, ki bi zapolnile vrzeli v obravnavi.
Pomanjkanje vitamina D kot epidemija
Pomen zadostne preskrbe z vitaminom D še ni dovolj prepoznan. Kakšno je stanje v Sloveniji in katera tveganja predstavlja njegovo pomanjkanje? O najbolj ogroženih skupinah, vitaminu D in debelosti, definiciji pomanjkanja ter pripravi slovenskih smernic je spregovorila prof. dr. Marija Pfeifer, dr. med., spec. interne medicine iz Sanatorija MD Medicina.
Kako je s HIV/aidsom pri nas in v svetu?
Je okužba s HIV še vedno tabu tema? Prof. dr. Janez Tomažič, dr. med., spec. infektologije in interne medicine z UKC Ljubljana je spregovoril o možnostih zdravljenja, zaščiti pred in po izpostavitvi okužbi ter strategiji 95-95-95. Razlaga o problematiki pozno odkritih oseb, stigmi v današnjih časih in opozarja, da nezaznavnost virusa pomeni neprenosljivost.
Kaj bolnika z napredovalo Parkinsonovo boleznijo najbolj bremeni?
Napredovala Parkinsonova bolezen se manifestira z raznolikimi simptomi in znaki, zato moramo pri obravnavi izhajati iz tistih, ki so bolniku najbolj problematični. Doc. dr. Milica Gregorič Kramberger, dr. med., spec. nevrologije iz Nevrološke klinike UKC Ljubljana je povzela načela ustrezne komunikacije in prednosti individualizacije zdravljenja.
Zdravljenje imamo, bolnikov še ne
Zdravljenje pomanjkanja AADC, sicer redke bolezni, je možno z gensko terapijo, a pri nas bolnikov, ki bi jo potrebovali, še nismo našli. Kako diagnosticirati bolezen, ki se skriva za množico nespecifičnih simptomov? Kateri so izzivi pri obravnavi bolnikov? Odgovore je strnila Tanja Loboda, dr. med., spec. pediatrije, s KO za otroško, mladostniško in razvojno nevrologijo Pediatrične klinike UKC Ljubljana.
Ugled zdravniškega poklica v javnomnenjskih raziskavah in praksi
Predsednica Zdravniške zbornice Slovenije prof. dr. Bojana Beović, dr. med., spec. infektologije z UKC Ljubljana, je spregovorila o ugledu zdravniškega poklica v javnomnenjskih raziskavah in praksi. Razmišlja pa tudi o strategijah za obvladovanje negativne medijske komunikacije, o nesoglasjih, ki bi morala ostati za zaprtimi vrati ter odzivih stroke ob domnevnih ali potrjenih zdravniških napakah.
Kljub poenostavitvam izzivi pri zdravljenju ostajajo
Antikoagulacijsko zdravljenje je v zadnjem desetletju pomembno napredovalo, pri kompleksnejših bolnikih pa se še vedno soočamo z omejitvami. Marko Miklič, dr. med., specialist interne medicine, kardiologije in vaskularne medicine s KO za žilne bolezni UKC Ljubljana prepoznava družinsko medicino kot pomemben del te zgodbe, ki bi v prihodnje lahko imel še vidnejšo vlogo.
Gaucherjeva bolezen včeraj, danes in jutri
Za bolnike z redkimi boleznimi je v Sloveniji odlično poskrbljeno. Na voljo imajo praktično vse, kar obstaja. Ob dnevu redkih bolezni se o tem premalo govori, veliko pa je negodovanja, ki je pogosto neupravičeno, je kritičen prof. dr. Samo Zver, dr. med., spec. interne medicine, hematologije in klinične farmakologije z UKC Ljubljana, ki pri nas skrbi za bolnike z Gaucherjevo boleznijo.
Možnosti odpredpisovanja zaviralcev protonske črpalke
Zaviralci protonske črpalke so zelo učinkovita in varna zdravila, a so dostikrat predpisana neskladno s smernicami, brez veljavne indikacije in za predolga obdobja. Kako pogosto bi jih bilo mogoče odpredpisati ali znižati odmerek? Kakšni so vzorci uporabe pri slovenskih bolnikih? Raziskavo in presenetljive izsledke predstavlja doc. dr. Lea Knez, mag. farm., spec. klin. farm. s Klinike Golnik.
Kaj je odmevalo na ERS?
Mag. Jurij Regvat, dr. med., spec. pnevmologije in predstojnik Oddelka za pljučne bolezni UKC Maribor, predstavlja nekaj zanimivih utrinkov s septembrskega kongresa Evropskega respiratornega združenja (ERS). Strnjene novosti o KOPB, astmi, spalni apneji in kardiovaskularnih dogodkih ter pomenu produktivnega kašlja.
Pomen kontaktnih telefonskih številk na izvidih
Kaj so glavni aduti družinske medicine pri zgodnji diagnostiki rakov prebavil in pri obravnavi neželenih učinkov onkološkega zdravljenja teh bolnikov? Kako se v praksi dopolnjujejo specialnosti, ki so vključene v obravnavo? Odgovarja asist. Žan Trontelj, dr. med., spec. družinske medicine.
Na kaj opozarja nizka raven serumskega fosfata?
»Pri vseh odraslih, ki imajo bolečine v kosteh ali pogoste zlome, moramo določiti tudi serumski fosfat,« poudarja endokrinolog prof. dr. Tomaž Kocjan, dr. med., spec. interne medicine s KO za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni UKC Ljubljana. S tem močno skrajšamo pot do diagnosticiranja redke dedne bolezni kosti.
Na kaj opozarja nizka raven serumskega fosfata?
»Pri vseh odraslih, ki imajo bolečine v kosteh ali pogoste zlome, moramo določiti tudi serumski fosfat,« poudarja endokrinolog prof. dr. Tomaž Kocjan, dr. med., spec. interne medicine s KO za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni UKC Ljubljana. S tem močno skrajšamo pot do diagnosticiranja redke dedne bolezni kosti, med katerimi je s kromosomom X povezana hipofosfatemija najpogostejša.
Zdravljenje hipofosfatemičnega rahitisa danes in v prihodnje
Kakšne so izkušnje zdravljenja z borosumabom, s katerim etiološko zdravimo bolezen? O izkušnjah zdravljenja otrok in željah za prihodnost je spregovoril izr. prof. dr. Primož Kotnik, dr. med., spec. pediatrije s Pediatrične klinike UKC Ljubljana.
V Sloveniji smo lahko napredka še posebej veseli
Kirurgi onkologi pozdravljajo trend deeskalacije kirurškega zdravljenja regionalno napredovalega kožnega melanoma, ki izpodriva preživete paradigme. Ob nezavidljivi slovenski incidenci kožnega melanoma, kjer še ne zaznavamo vseh želenih učinkov preventive, je napredek sistemske terapije pomembna novica za vse, poudarja doc. dr. Barbara Perić, dr. med., spec. splošne kirurgije z Onkološkega inštituta Ljubljana.
Pomembno je prepoznati napredovanje Parkinsonove bolezni
Kako naprej ob izzvenevanju učinka levodope, motoričnih nihanjih in diskinezijah pri bolniku s Parkinsonovo boleznijo? Izr. prof. dr. Maja Trošt, dr. med., spec. nevrologije z Nevrološke klinike UKC Ljubljana predstavlja orodja za prepoznavo napredovale faze bolezni, ki narekuje uvedbo kontinuiranega zdravljenja.
Neupravičeno osovraženi statini
Statinska terapije je vrsta terapija, ki jo bolniki najpogosteje opuščajo. O razlogih za slabo adherenco in o možnostih, kako bi lahko statini znova zasedli pomembnejše mesto, ki jim pripada pri preventivi bolnikov s hiperlipidemijo, tudi v kombinaciji z novimi naprednimi terapijami, je spregovorila Mateja Verdinek, dr. med., spec. interne medicine iz SB Jesenice.
Pandemije je konec, slovenske smernice imamo – kaj pa zdaj?
So danes še kakšni zadržki za optimalno obravnavo v ambulantah družinske medicine? O prednostih in nalogah družinskih zdravnikov v obravnavi oseb s sladkorno boleznijo tipa 2 razmišlja Katarina Skubec Moćić, dr. med., spec. družinske medicine iz ZD Celje.
Predlog novega algoritma za zdravljenje migrenskih epizod
Sekcija za glavobol pri Slovenskem zdravniškem društvu je nedavno predstavila nov algoritem akutnega zdravljenja migrene. Kot je povedal dr. Marjan Zaletel, dr. med., višji svetnik, spec. nevrologije z UKC Ljubljana, model olajšuje izbor analgetikov in njihovih kombinacij ter ponuja optimalnejši izbor terapije za bolnike s povečanim tveganjem za srčno-žilne bolezni.
Aktualna revija
