Od suma do diagnoze redke bolezni po novem še hitreje
Nedavno je zaživel Center za nediagnosticirane redke bolezni, kamor lahko napotite osebe, za katere menite, da nimajo ustrezne diagnoze redke bolezni. Prof. dr. Borut Peterlin, dr. med., predstojnik Kliničnega inštituta za genomsko medicino, je napovedal tudi pomembno novost, ki bo zdravnikom na primarni ravni in drugim olajšala oceno tveganja za razvoj genetskih bolezni.
Izzivi obravnave odraslih oseb s spolno disforijo
Endokrinološka obravnava odraslih oseb, katerih spolna identiteta se ne ujema z biološkim in družbenim spolom, predstavlja vse pogostejši izziv. Asist. Katarina Mlekuž Kozamernik, dr. med., spec. interne medicine iz UKC Ljubljana opisuje učinke hormonskega zdravljenja, stranske učinke, kontraindikacije in vpliv terapije na hormonsko odvisne rake.
20 let do diagnoze Fabryjeve bolezni
Zaradi raznolikih in na videz nepovezanih zdravstvenih težav bolnik v povprečju obišče 10 zdravnikov in je ob potrditvi diagnoze Fabryjeve bolezni star že 37 let, kažejo zaskrbljujoči podatki iz literature. Imamo orodja, da to presežemo, pravi prim. Bojan Vujkovac, dr. med., spec. interne medicine iz Splošne bolnišnice Slovenj Gradec, vodja Centra za zdravljenje Fabryjeve bolezni.
Velika prelomnica v obravnavi slovenskih bolnikov s KVČB
Vključitev Slovenije v Evropski register kronične vnetne črevesne bolezni UR-CARE predstavlja pomemben napredek v obravnavi bolnikov. Zakaj je v dobi rastoče incidence in spreminjanja fenotipa te bolezni sistematično, prospektivno spremljanje bolnikov nujnost, je razložil doc. dr. David Drobne, dr. med., spec. gastroenterologije iz UKC Ljubljana.
Izzivi v obravnavi bolnikov z zaporo mrežničnih ven (RVO)
Kako uspešni smo pri nas v obravnavi bolnikov z RVO? Odgovarja dr. Ivana Gardašević Topčić, dr. med., spec. oftalmologije s SB Novo mesto, ki v videu predstavi sodobne metode zdravljenja. Izpostavi tudi ključne izzive v obravnavi, ki bodo v prihodnosti postali še bolj pomembni.
Najpomembnejši premiki leta 2022 pri zdravljenju raka prostate
Letošnje leto je bilo izjemno, meni dr. Jason Hafron, dr. med., spec. urologije iz Kliničnega centra Beaumont Royal Oak v Michiganu, ZDA. Naredili smo težko pričakovane korake naprej pri preživetju bolnikov z napredovalim rakom prostate. Katere raziskave so spremenile klinično prakso in kako optimistični so načrti za leto, ki sledi?
Ko postavimo sum, je pot do diagnoze enostavna
Neredko imajo bolniki z amiloidno transtiretinsko kardiomiopatijo (ATTR-CM) več let postavljeno napačno diagnozo in so zato tudi neustrezno zdravljeni. Dr. Sabina Frljak, dr. med., s KO za kardiologijo UKC Ljubljana meni, da lahko zdravniki različnih specialnosti danes to spremenijo in bolnikom omogočijo pravočasno, učinkovito zdravljenje.
Kako zaščititi nefrološke bolnike pred covidom-19?
Ali je cepljenje učinkovito in kakšna je vloga predekspozicijske profilakse z monoklonskimi protitelesi pri zaščiti nefroloških bolnikov? Pojasnjuje asist. dr. Nina Grasselli Kmet, dr. med., spec. infektologije in intenzivne medicine s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana.
Nesklenjen krog komunikacije bremeni osebne zdravnike
Centralni register podatkov ne omogoča ažurnega in kontinuiranega sledenja bolnikov s strani njihovega osebnega zdravnika. Problematiko vrzeli v pretoku informacij med različnimi specialisti in zdravstvenimi ustanovami izpostavlja asist. Mateja Kokalj Kokot, dr. med., spec. družinske medicine iz Zdravstvenega doma Grosuplje. Ena od rešitev je aktivnejša vloga bolnikov.
Dolgi covid: simptomi, omikron in vpliv cepljenja
Ali poznamo vzroke dolgega covida? Kako se izražajo simptomi in kako obravnavati bolnika? Kakšen vpliv imata na dolgi covid cepljenje in omikron? Odgovarja prof. dr. Janez Tomažič, dr. med., specialist infektologije in interne medicine s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana.
Lahko storimo še kaj več za bolnike?
Specialistka dermatovenerologije doc. dr. Mateja Starbek Zorko, dr. med., z Dermatovenerološke klinike UKC Ljubljana predstavlja nekaj ključnih ukrepov, s katerimi bi lahko še izboljšali obravnavo odraslih z luskavico s težjo obliko bolezni. Kaj kažejo novejše raziskave o obvladovanju sočasnih bolezni in o zgodnejšem sistemskem zdravljenju za doseganje dolgotrajnejših remisij?
Pomembno je, da bolnikom omogočimo pravočasno zdravljenje
Bolniki s srčnim popuščanjem so z novimi skupinami zdravil v zadnjih letih napredovali bolj kot katerakoli druga skupina kroničnih bolnikov, ocenjuje Alenka Simonič, dr. med., spec. splošne medicine, ki ambulanto vodi v Ormožu. Hitre in enostavne poti do uvedbe teh zdravil pa sistem pogosto ne omogoča.