Izzivi v obravnavi bolnikov z zaporo mrežničnih ven (RVO)
Kako uspešni smo pri nas v obravnavi bolnikov z RVO? Odgovarja dr. Ivana Gardašević Topčić, dr. med., spec. oftalmologije s SB Novo mesto, ki v videu predstavi sodobne metode zdravljenja. Izpostavi tudi ključne izzive v obravnavi, ki bodo v prihodnosti postali še bolj pomembni.
Najpomembnejši premiki leta 2022 pri zdravljenju raka prostate
Letošnje leto je bilo izjemno, meni dr. Jason Hafron, dr. med., spec. urologije iz Kliničnega centra Beaumont Royal Oak v Michiganu, ZDA. Naredili smo težko pričakovane korake naprej pri preživetju bolnikov z napredovalim rakom prostate. Katere raziskave so spremenile klinično prakso in kako optimistični so načrti za leto, ki sledi?
Ko postavimo sum, je pot do diagnoze enostavna
Neredko imajo bolniki z amiloidno transtiretinsko kardiomiopatijo (ATTR-CM) več let postavljeno napačno diagnozo in so zato tudi neustrezno zdravljeni. Dr. Sabina Frljak, dr. med., s KO za kardiologijo UKC Ljubljana meni, da lahko zdravniki različnih specialnosti danes to spremenijo in bolnikom omogočijo pravočasno, učinkovito zdravljenje.
Kako zaščititi nefrološke bolnike pred covidom-19?
Ali je cepljenje učinkovito in kakšna je vloga predekspozicijske profilakse z monoklonskimi protitelesi pri zaščiti nefroloških bolnikov? Pojasnjuje asist. dr. Nina Grasselli Kmet, dr. med., spec. infektologije in intenzivne medicine s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana.
Nesklenjen krog komunikacije bremeni osebne zdravnike
Centralni register podatkov ne omogoča ažurnega in kontinuiranega sledenja bolnikov s strani njihovega osebnega zdravnika. Problematiko vrzeli v pretoku informacij med različnimi specialisti in zdravstvenimi ustanovami izpostavlja asist. Mateja Kokalj Kokot, dr. med., spec. družinske medicine iz Zdravstvenega doma Grosuplje. Ena od rešitev je aktivnejša vloga bolnikov.
Dolgi covid: simptomi, omikron in vpliv cepljenja
Ali poznamo vzroke dolgega covida? Kako se izražajo simptomi in kako obravnavati bolnika? Kakšen vpliv imata na dolgi covid cepljenje in omikron? Odgovarja prof. dr. Janez Tomažič, dr. med., specialist infektologije in interne medicine s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana.
Lahko storimo še kaj več za bolnike?
Specialistka dermatovenerologije doc. dr. Mateja Starbek Zorko, dr. med., z Dermatovenerološke klinike UKC Ljubljana predstavlja nekaj ključnih ukrepov, s katerimi bi lahko še izboljšali obravnavo odraslih z luskavico s težjo obliko bolezni. Kaj kažejo novejše raziskave o obvladovanju sočasnih bolezni in o zgodnejšem sistemskem zdravljenju za doseganje dolgotrajnejših remisij?
Pomembno je, da bolnikom omogočimo pravočasno zdravljenje
Bolniki s srčnim popuščanjem so z novimi skupinami zdravil v zadnjih letih napredovali bolj kot katerakoli druga skupina kroničnih bolnikov, ocenjuje Alenka Simonič, dr. med., spec. splošne medicine, ki ambulanto vodi v Ormožu. Hitre in enostavne poti do uvedbe teh zdravil pa sistem pogosto ne omogoča.
Pomen kliničnega farmacevta pri zdravljenju bolnikov s covidom-19
Kakšna je vloga kliničnega farmacevta pri medikamentoznem zdravljenju covida-19? Na kaj je treba biti pozoren in kakšen je pomen sodelovanja z zdravnikom, pojasnjuje doc. dr. Alenka Kovačič, mag. farm., spec., iz Splošne bolnišnice Murska Sobota.
Zdravljenje srčnega popuščanja in hiperlipidemije dosega nove razsežnosti
Zadnja dognanja potrjujejo, da prenizke vrednosti serumskega holesterola LDL ne obstajajo več. Nižanje vrednosti pa velikokrat težko dosežemo tudi z najpotentnejšimi statini, je povedal dr. Andraž Cerar, dr. med., iz UKC Ljubljana in predstavil napredne pristope k zdravljenju hiperlipidemije, pridružene srčnemu popuščanju z okrnjenim iztisnim deležem.
Pasti in nujni ukrepi pri hereditarnem angioedemu
Kdaj govorimo o hereditarnem angioedemu (HAE)? Kakšni so simptomi in na kaj moramo biti pozorni pri oteklini? Kateri so nujni ukrepi pri bolnikih z znanim HAE? Odgovarja doc. dr. Mihaela Zidarn, dr. med., spec. pnevmologije in interne medicine s Klinike Golnik.
Medicinsko-tehnični pripomočki v luči novih smernic
Damjan Justinek, dr. med., specialist interne medicine iz Bolnišnice Topolšica je na srečanju ABC diabetes predstavil uporabo medicinsko-tehničnih pripomočkov zadnje generacije tudi pri osebah s sladkorno boleznijo tipa 2. Zakaj in kdaj je to dobro za bolnika? Kako izkoristiti vse možnosti tudi glede na omejitve ZZZS v klinični praksi? Kaj bo na voljo bolnikom v prihodnosti?
Ali predpisani odmerek pri nevropatski bolečini zadostuje?
Več pozornosti moramo nameniti subterapevtskim odmerkom zdravil za zdravljenje nevropatske bolečine, ki bolnika od terapevtskih ciljev oddaljujejo, poudarja Marija Vujić Stančevski, dr. med., z Oddelka za anesteziologijo, intenzivno terapijo in terapijo bolečin UKC Maribor.
Srčno popuščanje in njegove komorbidnosti: kje bi lahko bili boljši?
»Nekardiološke bolezni, pridružene srčnemu popuščanju, niso optimalno zdravljene. Posvečamo jim bistveno manj pozornosti kot kardiološkim pridruženim boleznim,« opozarja dr. Renata Okrajšek, dr. med., spec. interne medicine ter kardiologije in vaskularne medicine iz UKC Ljubljana.
Za katere bolnike z renalno anemijo vidimo priložnost?
Kateri so glavni izzivi zdravljenja anemije pri kronični ledvični bolezni, razlaga Urška Marković, dr. med., spec. nefrologije iz Splošne bolnišnice Slovenj Gradec. Izhajajoč iz dosedanjih uspehov, omejitev in zadržkov je predstavila terapevtsko novost, inhibitorje HIF-PF, katerih klinične izkušnje stroka z zanimanjem pričakuje.
Ali lahko spremembe v mikrobiomu povezujemo s kožnimi boleznimi?
Kakšna je vloga mikrobioma pri atopijskem dermatitisu in drugih imunsko pogojenih boleznih, razlaga Olga Točkova, dr. med., iz UKC Ljubljana. Razloži tudi, kaj vse vpliva na mikrobni disbalans in kako lahko z izdelki vplivamo na uravnavanje mikrobioma.
Zakaj je renalno anemijo pomembno zdraviti
Kakšni so možni zapleti zdravljenja z epoetini? Kdaj je čas za transfuzijo in kaj si stroka obeta od peroralnih zaviralcev prolil hidroksilaze? Asist. dr. Eva Jakopin, dr. med., iz Oddelka za nefrologijo Klinike za interno medicino UKC Maribor je pripravila pregled vseh najpomembnejših informacij.
Novejše hormonsko zdravljenje bi lahko predpisovali tudi urologi
Celotnega bremena zdravljenja napredovalega raka prostate internistični onkologi najverjetneje ne morejo (več) nositi sami, zato jim lahko pri predpisovanju novejše hormonske terapije nasproti pridejo urologi, je dejal prim. doc. dr. Dejan Bratuš, dr. med., spec. urologije. Julija se je v Amsterdamu udeležil kongresa EAU in povzel še nekaj pomembnejših sporočil.
Živeti 150 let?
Staranje le v 20 odstotkih določa genetika, v 80 odstotkih pa je povezano z vplivi okolja. To postavlja posameznika v zelo odgovorno vlogo. Kaj najbolj učinkovito upočasnjuje procese staranje oziroma spodbuja dolgoživost, razkriva Saša Obermajer, dr. dent. med., iz ZD Ljubljana, ki se s poglobljenim znanjem o staranju ukvarja tudi kot Health & longevity coach.
Kako se izgovori pHARMONIA?
Ime naše revije skriva besedno igro in osvetljuje dinamično ravnovesje med medicino in farmacijo. Kakšna je pravilna izgovarjava? Sodelujte v nagradni igri, med vsemi pravilnimi odgovori bomo petim izžrebancem poklonili po en darilni paket Zvezdar.
Aktualna revija
