Zgodaj in agresivno nad družinsko hiperholesterolemijo
Bolniki z dolgotrajno zvišanimi vrednostmi LDL-holesterola v krvi, med njimi zlasti tisti z družinsko hiperholesterolemijo, so med najbolj ogroženimi osebami s tveganjem za razvoj srčno-žilnih bolezni. O tem smo se pogovarjali z prof. dr. Alešem Blincem, dr. med., z UKC Ljubljana.
Telovadci nad prepadom
Knjiga Telovadci nad prepadom Matjaža Lunačka je nabor kratkih esejev, kjer avtor na podlagi širokega poznavanja umetnosti, filozofije in znanosti (s poudarkom na psihoanalizi) svoja razmišljanja o sodobnem človeku ter njegovih stiskah in iskanju smisla bivanja povezuje z aktualnimi vprašanji, ki pritiskajo na Slovence v času globoke moralne, etične, gospodarske, socialne in politične krize, ko se marsikomu zdi, da je edina pot, ki je pred nami, le pot v propad. Delo je lani izšlo pri Cankarjevi založbi.
Vino: francoski in slovenski paradoks
Vino je del kulture človeštva že več tisoč let . Govori se o od šest do osem tisoč let stari tradiciji, po nekaterih virih pa naj bi prvi vinograd zasadil že Noe takoj po velikem potopu. Od takrat je pitje vina bolj ali manj del posameznih kultur po svetu, vse pa kaže, da imajo mediteranski narodi tudi zaradi vina in posebne prehrane nekaj prednosti na področju zdravja. Mediteransko dieto, kot je znano, poleg vina zaznamujejo predvsem veliko sadja in zelenjave, ribe in oljčno olje.
Zapleti pri okužbi z RSV
Okužbo dihal z respiratornim sincicijskim virusom (RSV) do drugega leta doživi skoraj vsak otrok. »Pri večini otrok bolezen poteka blago, podobno prehladu. Zapleti se pojavljajo pri približno petih odstotkih,« nam je povedal doc. dr. Vojko Berce, dr. med., s Pediatrične klinike UKC Maribor.
Kožne bolezni lahko izjemno poslabšajo kakovost življenja
Hidradentis suppurativa (HS) je ena tistih bolezni, ki se jim je v preteklosti namenjalo manj pozornosti, čeprav lahko z zgodnjim odkrivanjem in zdravljenjem odločilno vplivamo na njen potek, poleg tega je to ena izmed kožnih bolezni, ki najbolj vplivajo na kakovost bolnikovega življenja.
Zdravje zob pri 12-letni mladini v Sloveniji (1987–2013)
Prof. dr. Vito Vrbič, dr. dent. med. s Stomatološke klinike v UKC Ljubljana, je v letih med 1987 in 2013 izvedel šest raziskav, v katerih je zbral podatke o stanju zobnega kariesa pri 12-letnikih. Namen raziskav je bila pridobitev ustreznih podatkov o zobnem zdravju 12-letnikov v Sloveniji.
Odrekanje zdravljenja
Pojem »odrekanje zdravljenja« označuje zadržanje in/ali odtegnitev zdravljenja, ki je del oskrbe ob koncu življenja. Združuje odločitve, da se zdravljenje za podaljševanje življenja ne uvede (zadržanje), in za prenehanje takšnega zdravljenja (odtegnitev). Prvo in drugo v praksi pomeni skrajšanje življenja. Analiza razmer na Nizozemskem, kjer se zdravniki pogosto odločajo za odrekanje zdravljenja, je bila objavljena v publikaciji BMJ.
Dolg delavnik se lahko izteče v možgansko kap
Stereotip o preobremenjenih zaposlenih, ki jih navsezadnje doleti srčni infarkt, je zelo razširjen. To pa ni daleč od resnice, le da je najverjetnejši izid drugačen: predolg delavnik bolj poveča nevarnost za možgansko kap kot za koronarno bolezen srca (KBS). O tem govori metaanaliza objavljenih in neobjavljenih študij iz Evrope, ZDA in Avstralije v reviji The Lancet.
Presaditev HCV-pozitivne ledvice
Presaditev ledvice podaljša življenje in zniža stroške v primerjavi s kroničnim dializnim zdravljenjem. Žal je neravnovesje med bolniki kandidati in organi, ki so na voljo, veliko. Zaradi pomanjkanja ledvic za presaditev in velike umrljivosti med čakajočimi se nekateri bolniki odločajo za ledvice, ki jih spremlja večje tveganje za okužbe ali raka. S kakšnimi dilemami se pri tem srečujejo, pišejo v reviji New England Journal of Medicine.
Potrebne spremembe v srčni kirurgiji
Vsako leto se v Sloveniji rodi med 200 in 250 otrok s srčno napako, od teh jih vsaj 75 % potrebuje operacijo pred dopolnjenim drugim letom. »V Društvu za zdravje bolezni srca in ožilja Slovenije staršem diagnosticiranih otrok nudimo formalno pomoč v obliki smernic tako za starše kot za otroke,« je ob začetku akcije za kakovostno in varno oskrbo otrok s prirojenimi srčnimi napakami povedala Petra Aleš, predsednica sekcije za prirojene srčne napake.
Empagliflozin zmanjšuje tveganje za smrt
Prof. dr. Andrej Janež nam je predstavil najbolj odmevno novico letošnjega kongresa evropskega združenja za raziskovanje sladkorne bolezni EASD, rezultate študije EMPA-REG OUTCOME, ki je pokazala, da empagliflozin pri sladkornih bolnikih z visoko SŽ ogroženostjo znižuje tveganje za smrt.
Še vedno neuspešni v boju s hipoglikemijami
Pri bolnikih s sladkorno boleznijo še vedno prepogosto prihaja do hipoglikemij, ocenjuje edukatorka Jana Klavs, višja medicinska sestra z Oddelka za diabetološko ambulantno dejavnost UKC Ljubljana. Za boljšo motivacijo bolnika so dobrodošli tudi inovativni prijemi, svetuje.
Temozolomid kot dodatek k obsevanju pri zdravljenju bolnikov s pljučnim rakom z zasevki v možganih
Možganski zasevki se razvijejo pri 18 do 43 odstotkih bolnikov s pljučnim rakom. Njihovo srednje preživetje po diagnozi zasevkov je 4,2 meseca, s slabo kakovostjo življenja (vrtoglavica, slabost, zmedenost, nevrološki izpadi).
HIV: vsi mislijo, da se jim to ne more zgoditi
Pogovarjali smo se s prof. dr. Janezom Tomažičem, ki poudarja, da se zaradi večjega optimizma glede preživetja pri okužbi s HIV, pa tudi zaradi večje spolne svobode in uporabe rekreativnih drog okužba v Sloveniji, podobno kot v razvitem svetu, vse preveč širi, testiranj pa je premalo.
Vključevanje zdravil sirot v zdravstveni sistem
Zdravila sirote imajo z namenom spodbujanja njihovega razvoja poseben status, ki v grobem pomeni enostavnejšo registracijo in posebna pravila pri presojanju o uvrščanju teh zdravil med tista, katerih stroške pokrivajo javne zdravstvene blagajne.
Stroškovna učinkovitost zdravstvenih tehnologij
Zdravstvena tehnologija je izraz, ki je prevod angleškega termina »health technology«. Ta ne označuje samo tehnologij, kot so zdravila in medicinski pripomočki, temveč tudi programe, postopke in organizacijske sisteme, ki se lahko uporabljajo v zdravstvu.
Terapevtske skupine, element za obvladovanje javnih izdatkov za zdravila
Trend naraščanja javnih izdatkov za zdravila, splošna ekonomska kriza in finančna stiska, v kateri se je znašel slovenski zdravstvenih sistem, nas spodbujajo k uvajanju elementov za obvladovanje stroškov zdravil. Eden izmed pristopov je tudi sistem najvišje priznane vrednosti za terapevtske skupine zdravil.
Farmakoekonomika v zdravstvu
Malokdo se ne bi strinjal s trditvijo, da imajo inovacije velik pomen za razvoj zdravstva – ogromen uspeh pri zdravljenju okuženih z virusom HIV je odličen primer za to. Po drugi strani pa razmeroma veliko število »jaz-tudi« zdravil na trgu kliče po robustnih orodjih, ki bi lahko na eni strani določila »prebojna« zdravila, ki prinašajo resnični tehnološki napredek in visoko dodano vrednost, ali pa na drugi strani ustrezno razvrstila »jaz-tudi« zdravila.
Ovire za razvoj poceni zdravstvenih tehnologij
Bi ljudje želeli varno in poceni tableto, ki bi jo jemali enkrat na dan in bi zelo močno zmanjšala nevarnost za miokardni infarkt (MI) in možgansko kap? Pritrdilni odgovor se zdi nedvoumen: ti bolezni sta med vodilnimi vzroki smrti, celotni družbi pa povzročata tudi visoke ekonomske stroške, ugotavljajo v reviji JAMA.
Z brezdomci na svetovno prvenstvo
Ninno Kozorog, 30-letno specializantko nevrologije, poznamo kot srčno in uspešno žensko – predsednico društva Humanitarček, vodjo Ambulante za ljudi brez obveznega zdravstvenega zavarovanja Karitas, programerko ter bodočo doktorico matematike in računalništva, ki ljubi adrenalinski šport.
Aktualna revija
