Članki

EULAR 2016: Motivacijska sporočila in svetovanje izboljšajo zdravje bolnikov z RA

Kombinacija motivacijskih sporočil in individualnega svetovanja bolnike spodbudi k telesni aktivnosti in da ti nato poročajo o boljših kliničnih rezultatih zdravljenja, smo med drugim izvedeli na letošnjem kongresu evropskega revmatološkega združenja EULAR.

30. 6. 2016

Zakaj luskavica ogroža srce

Bolniki z luskavico imajo povečano tveganje za razvoj pridruženih stanj, med drugim srčno-žilnih bolezni. Bolj ogroženi so bolniki s hudo obliko luskavice, nam je povedala Katarina Šmuc Berger, dr. med., iz Splošne bolnišnice Izola.

30. 6. 2016

Je HCV odklenkalo?

Napredek pri zdravljenju okužb z virusom hepatitisa C (HCV) že omogoča popolnoizkoreninjenje virusa. Nov, dodaten izziv za raziskovalce v prihodnosti bosta takozmanjšanje patoloških posledic kronične okužbe in pojav odpornih virusov.

29. 6. 2016
EASD 2016

Diabetološki kongres v znamenju srčno-žilne varnosti

Leto dni po prvi predstavitvi rezultatov študije EMPA-REG OUTCOME še vedno odmevajo novice, da antihiperglikemična terapija lahko neposredno zmanjša srčno-žilno ogroženost sladkornih bolnikov. Potem ko je v raziskavi LEADER to prvi po empagliflozinu dokazal liraglutid, je letošnji EASD postregel še z novico o zmanjšanju SŽ-ogroženosti s semaglutidom.

29. 6. 2016

Izzivi zdravljenja ankilozirajočega spondilitisa

Pogovarjali smo se s prof. dr. Dominiquom Baetnom, dr. med., z Univerze v Amsterdamu, enim od glavnih raziskovalcev v študijah MEASURE 1 in 2, ki sta dokazali učinkovitost zdravljenja ankilozirajočega spondilitisa (AS) z zaviralcem IL-17 sekukinumabom. O tem je predaval na pomladanskem strokovnem srečanju slovenskih revmatologov.

24. 6. 2016

O seksu s kardiologom

Raziskave kažejo, da ima od 50 do 75 odstotkov bolnikov po miokardnem infarktu težave s spolnostjo, med drugim tudi zato, ker jih je (neupravičeno) strah, da je to nevarno, ugotavlja asist. dr. Dragan Kovačić, dr. med.

22. 6. 2016
SLOVENSKA STROKA

Okužbe z RSV lahko povzročijo hujši potek bolezni spodnjih dihal

Virusne okužbe spodnjih dihal so bistveno redkejše od navadnih prehladnih obolenj, a so zaradi pogostega pojava dihalne stiske najpomembnejši vzrok za hospitalizacijo pri predšolskih otrocih. V naši študiji smo želeli preveriti, kateri virusi so povzročitelji hudih okužb spodnjih dihal pri otrocih in značilnosti okužb s posameznimi virusi.

22. 6. 2016
SLOVENSKA STROKA

Kako zmanjšati karies pri otrocih

V Sloveniji ima veliko otrok karies. Pri preprečevanju pojava kariesa v zobnih fisurah in jamicah je še najbolj učinkovito njihovo tesno zalitje (učinkovitejše od topikalne aplikacije fluoridov). Ameriške raziskave kažejo, da se ob zalitju tveganje kariesa zmanjša za polovico.

22. 6. 2016
VELIKI 4 - BMJ

Je uživanje krompirja povezano z visokim krvnim tlakom?

Krompir ima v zahodnjaški prehrani pomembno vlogo. Zato so potencialno zanimivi izsledki analize o povezanosti uživanja krompirja (v različnih oblikah) in tveganjem za pojav hipertenzije, objavljeni v reviji British Medical Journal BMJ.

22. 6. 2016
VELIKI 4 - JAMA

PCSK9 pri neprenašanju statinov

Na srečanju American College of Cardiology (ACC) so objavili rezultate preskušanja GAUSS-3, ki so bili obenem objavljeni tudi v reviji JAMA. Pobuda za preskušanje je bilo dejst vo, da v klinični praksi od pet do20 odstotkov bolnikov s hiperholesterolemijo ne prenese statinskega zdravljenja zaradi neželenih učinkov na mišice.

22. 6. 2016
VELIKI 4 - Lancet

Znova: uživanje soli in srčno-žilno tveganje

Ali količina zaužite soli pri osebah z visokim krvnim tlakom na srčno-žilne dogodke in umrljivost zaradi vseh vzrokov vpliva drugače kot pri tistih z normalnim krvnim tlakom? Kumulativna analiza raziskav, ki so jo opravili kanadski raziskovalci, je sprožila ogorčene odzive nekaterih uglednih strokovnjakov in organizacij.

22. 6. 2016
VELIKI 4 - NEJM

LABA+LAMA in LABA+IGK pri zdravljenju KOPB

Za zdravljenje prve izbire bolnikov s KOPB in velikim tveganjem za poslabšanje smernice priporočajo kombinacijo dolgodelujočega agonista adrenergičnih receptorjev beta (LABA) in inhaliranega glukokortikoida (IGK) ali dolgodelujoč antagonist muskarinskih receptorjev (LAMA). Vloga vzdrževalnega zdravljenja s kombinacijo LABA + LAMA pri teh bolnikih še ni bila povsem pojasnjena in v tej luči so zanimive ugotovitve raziskave FLAME, objavljene v reviji New England Journal of Medicine (NEJM).

21. 6. 2016

Biološka zdravila in zobozdravnik

Pomembno je, da zobozdravniki poznamo način delovanja bioloških zdravil in da se zavedamo, da imajo lahko pacienti, ki uporabljajo biološka zdravila, kot posledico tudi okužbe v ustni votlini, piše dr. Sanja Lucija Pečnik, dr. dent. med.

21. 6. 2016

Neplodnost – kaj je novega

Dogajanje na področju diagnostike in zdravljenja stanj, povezanih z reprodukcijo, je zelo dinamično. Stroka se želi kar najbolj prilagoditi individualnim potrebam para, zato so se med drugim vzpostavile uspešne povezave med zdravniki različnih strok, ki sodelujejo pri obravnavi. Pogovarjali smo se z asist. Vesno Šalamun, dr. med., s Kliničnega oddelka za reprodukcijo Ginekološke klinike na UKC Ljubljana.

21. 6. 2016

Dvojna bronhodilatacija – da ali ne?

Zelo jasnega odgovora na vprašanje v naslovu po mnenju hrvaškega pulmologa prof. dr. Nevena Tudorića, dr. med., iz zagrebške bolnišnice Dubrava še nimamo, čeprav rezultati študij kažejo, da s kombinacijami dosegamo močnejšo bronhodilatacijo kot z monoterapijo. Ali je to dovolj, da bolnik zazna klinično pomembno izboljšanje?

21. 6. 2016

Cenejša zdravila lahko dobi več bolnikov

S prihodom podobnih bioloških zdravil na trg se je vzporedno s številnimi dilemami o njihovi zamenljivosti odprlo tudi vprašanje, ali lahko s cenovno ugodnejšimi zdravili tako zdravljenje omogočimo večjemu številu bolnikov kot doslej. Tudi o tem so razpravljali na letošnjem kongresu o farmakoekonomskih raziskavah in izidih na Bledu.

21. 6. 2016

Spoznaj junaka

Roman Pongrac ima hudo obliko hemofilije A, a imate več možnosti, da ga pri njegovih 48 letih srečate na kolesu na kakšnem gorskem prelazu kot udobno zleknjenega na kavici v baru. »Nikoli nisem mogel biti pri miru,« pravi slovenski reprezentant na paraolimpijskih igrah v Londonu leta 2012.

21. 6. 2016

Telesna vadba in rak prostate

Pogosto pozabljamo, da lahko z aktivno udeležbo pri zdravljenju, na primer redno telesno dejavnostjo in vadbo, pomembno pripomoremo k podaljšanju in izboljšanju življenja bolnikov z metastatskim proti kastraciji odpornim rakom prostate, piše mag. Tomaž Milanez, dr. med., z Onkološkega inštituta v Ljubljani.

21. 6. 2016

Stereotaktično obsevanje tudi pri pljučnem raku

Na Onkološkem inštitutu v Ljubljani uvedli novo tehniko obsevanja pljučnih tumorjev, imenovano stereotaktično obsevanje (v tujini se uporabljajo kratice SBRT – stereotactic body radiotherapy oziroma SABR – stereotactic ablative body radiotherapy), pišeta asist. dr. Martina Vrankar, dr. med. in asist. dr. Karmen Stanič, dr. med.

21. 6. 2016

Multipla skleroza pri nosečnicah

Multipla skleroza razmeroma pogosto prizadene prav ženske v rodnem obdobju. Še pred nekaj desetletji so zdravniki bolnicam nosečnost praviloma odsvetovali, danes pa je stališče stroke drugačno in se številne bolnice odločajo za zanositev, nam je pojasnila asist. dr. Alenka Horvat Ledinek, dr. med., z Nevrološke klinike v Ljubljani.

21. 6. 2016

Cepljenje otrok na biološki terapiji

Cepljenje otrok, ki se zdravijo z biološkimi zdravili, je učinkovito in varno, kažejo raziskave slovenskih pediatrov. Cepili so jih proti gripi in noricam, nam je povedala doc. dr. Nataša Toplak, dr. med.,s Pediatrične klinike v Ljubljani.

21. 6. 2016
SRCE

SGLT2 za zaščito ledvic?

Ob ugotovitvah, da zdravljenje sladkornih bolnikov z zaviralcem natrijevega glukoznega kotransporterja (SGLT2) empagliflozinom ugodno vpliva na delovanje njihovih ledvic, so se med drugim začele razprave o tem, ali lahko tako ledvice ščitimo tudi dolgotrajno.

21. 6. 2016
SRCE

Stabilna angina pektoris: revaskularizacija ali zdravila?

Pri katerih bolnikih s stabilno angino pektoris je smiselno z invazivnimi posegi ponovno vzpostaviti zadosten krvni pretok skozi koronarne arterije, katere bolnike pa je bolj smotrno zdraviti samo z zdravili, se je vprašal doc. dr. Miha Čerček, dr. med., z Interne klinike v UKC Ljubljana.

20. 6. 2016
SRCE

Mikrovaskularna angina pektoris: slaba novica ob normalnem izvidu koronarografije

Pri bolnikih z značilnimi simptomi angine pektoris in normalnim izvidom koronarografije, je treba pomisliti na mikrovaskularno angino pektoris, pri kateri je najprej prizadeto samo delovanje drobnih arterij in arteriol, pojasnjuje asist. Marko Gričar, dr. med., s Kliničnega oddelka za kardiologijo Interne klinike v UKC Ljubljana.

20. 6. 2016
SRCE

Posledice neprepoznane sladkorne bolezni pri bolnikih z infarktom

Navajeni smo razmišljati, da so bolniki s sladkorno boleznijo izpostavljeni povečanemu tveganju za akutni miokardni infarkt in druge srčno-žilne bolezni. Veliko manj pogosto pa razmišljamo o drugem dejstvu, namreč da imajo bolniki z akutnim koronarnim sindromom večje tveganje za sladkorno bolezen.

20. 6. 2016
SRCE

Paradoks telesne aktivnosti

Prof. dr. Mateja Podbregarja, dr. med., s Kliničnega oddelka za intenzivno interno medicino na UKC Ljubljana smo vprašali, ali lahko ugotovitev o tem, da pri dolgotrajnih in zelo intenzivnih telesnih obremenitvah prihaja do remodelacije miokarda, že uporabimo v klinični praksi.

20. 6. 2016

Aktualni e-novičnik

Metabolna obravnava pri ponavljajočih se ledvičnih kamnih

28. 1. 2026

Od vizije k praksi

19. 12. 2025

Mejniki genskega zdravljenja

19. 12. 2025

Kritični pogled na nove ameriške prehranske smernice

28. 1. 2026

Moj moto je hvaležnost

19. 12. 2025
Naročite se na e-novičnik

Aktualna revija

pHarmonia lgotip

Prijavni obrazec

pHarmonia pHarmonia logotip
Revija pHARMONIA in portal pharmonia.si sta namenjena zdravnikom, zobozdravnikom in farmacevtom. Bralce in uporabnike na poljuden način obveščata o novostih s področja omenjenih strok, obenem pa ponujata pester izbor vsebin za vse razmišljujoče, ki tudi v sprostitvi iščejo nove izzive.
Izdajatelj

AdriaSonara d.o.o.
Italijanska ulica 8
Slovenija

Uredništvo

Urednica
Nives Pustavrh
041 330 606
nives.pustavrh@adriasonara.eu
zdenka.melansek@adriasonara.eu

Oglaševanje
Barbara Pučnik
051 609 366
barbara.pucnik@adriasonara.eu

O nas
© 2026 AdriaSonara d.o.o. Vse pravice pridržane. Izdelava AB Skupina. Nastavitve piškotkov.