Članki

ASCO 2017: Nosečnost po raku dojke

Verjetno ne najpomembnejša, vsekakor pa ena bolj optimističnih novic z letošnjega osrednjega ameriškega onkološkega srečanje ASCO je, da preživelim bolnicam z zgodnjim rakom dojke ni treba odsvetovati nosečnosti, tudi če so imele ER-pozitivno obliko raka.

Rak zaseva tudi v oko

Metastaze v očesu so bile nekoč zelo redke, danes pa veljajo za najpogostejši znotrajočesni tumor pri odraslih, piše mag. Katrina Novak Andrejčič, dr. med., z Očesne klinike UKC Ljubljana. Lahko pričakujemo, da se bo število bolnikov z zasevki v očeh povečalo.

Nad keratokonus z rehabilitacijo vida in kirurgijo

Kadar se bolnik kljub ustreznim optičnim pripomočkom pritožuje zaradi slabe vidne ostrine, lahko med drugim pomislimo na keratokonus, degenerativno bolezen roženic, piše Andreja Veselica, dr. med., iz medicinskega centra Vid.

Sindrom stresenega dojenčka

Poškodba glave, povzročena s telesnim nasiljem nad otrokom je še vedno stanje, ki je v našem prostoru premalokrat prepoznano. V Sloveniji bi lahko pričakovali vsaj 10 otrok s to diagnozo na leto, piše doc. dr. Manca Tekavčič Pompe, dr. med., z Očesne klinike v UKC Ljubljana.

Jasen pogled na svet

Kljub razvoju v medicini še vedno nimamo čudežnega zdravila za slabovidnost. Za zdaj njene posledice – slab vid, izgubo globinskega vida in 3D slike – še najučinkoviteje omilimo, če jo odkrijemo zgodaj v otroštvu, piše mag. Ingrid Rahne, dr. med., z Očesne klinike v Ljubljani.

Nevidni glavkom

Največja težava glavkoma je, da je njegovo zgodnje odkrivanje izjemno zahtevno. Simptomov večinoma ni, dokler ni škoda že precejšnja. Ob tem pa tudi nimamo učinkovite in varne terapije za zdravljenje, zato lahko zdravniki bolezen le nadzorujejo.

Boljše možnosti za obvladovanje astme

Raziskava Salford Lung Study je pokazala, da zdravljenje z vdihovalnikom z učinkovinama flutikazon fuorat in vilanterol (FF-VI, Relvar Ellipta) po standardni terapiji lahko pomembno izboljša nadzor astme.

Vse uspešnejše zdravljenje metastatskega melanoma

Že 13. šola o melanomu na Onkološkem inštitutu je tudi letos privabila številne udeležence, predavanja pa so zajela vse od pomena ozaveščanja ljudi o zaščiti pred soncem, zgodnjega odkrivanja in izboljšanih registrov do zdravljenja.

Prvi tečaj za učitelje pravilne uporabe vdihovalnikov (»train the trainer«)

»Zdravilo za zdravljenje obstruktivnih pljučnih bolezni je lahko še tako dobro, pa ne bo učinkovalo, če bolnik ne zna uporabljati svojega vdihovalnika in zdravilo ne pride v pljuča.« To je bilo vodilo za izobraževanja učiteljev pravilne uporabe inhalacijskih zdravil.

Odličen uspeh slovenskih specializantov oftalmologije

Letošnjega maja se je na evropskih specialističnih izpitih iz oftalmologije uspešno preizkusilo šest specializantk Očesne klinike UKC Ljubljana. Slovenija JE ena najboljših držav v Evropi po ravni znanja na področju oftalmologije, sporočajo iz UKC Ljubljana.

Operacija katarakte – 50 let potem

Operacija katarakte je srce in duša oftalmologije ter ena najbolj pogosto izvajanih operacij na svetu in seveda tudi v Sloveniji. Lahko bi celo rekli, da gre za enega najbolj učinkovitih, varnih in življenje spreminjajočih medicinskih posegov.

Presiti in sestradani na istem planetu

Za poletno številko revije pHARMONIA smo se pogovarjali z zobozdravnikom, katerega dopust se je pred dvema letoma spremenil v humanitarno misijo. Jure Poglajen, dr. dent. med., pomaga, kjer lahko, in odkrito spregovori o vsem.

Prvi podporni program za revmatološke bolnike

Prve izkušnje s podpornim programom za revmatološke bolnike, ki prejemajo biološko zdravilo, kažejo, da so ga ti dobro sprejeli in bi lahko pomenil eno od poti, da se izboljša sodelovanje bolnikov pri zdravljenju, ugotavlja izr. prof. dr. Matija Tomšič, dr. med.

Vse ambicioznejši cilji zdravljenja luskavice

Bolniki z luskavico med vsemi imunsko pogojenimi vnetnimi boleznimi, ki jih zdravijo z biološkimi zdravili, dosegajo najboljše rezultate zdravljenja, ugotavlja prof. dr. Tomaž Lunder, dr. med., z Dermatovenerološke klinike UKC Ljubljana.

IMID: podobna različnost

Zaradi podobnega osnovnega mehanizma se imunsko pogojene vnetne bolezni (immune-mediated inflammatory diseases, IMID) med seboj pogosto prekrivajo in diagnoza je včasih težavna, vnetno dogajanje v telesu pa bolnike izpostavlja tudi dodatnim tveganjem različnih sistemskih bolezni.

Slovenija je primer dobre prakse obravnave hepatitisa C

Po kongresu o zdravljenju jetrnih bolezni (ILC) v Amsterdamu smo o novostih vprašali prof. dr. Mojco Matičič, dr. med., z UKC Ljubljana. Na povabilo EASL je namreč tam kot primer dobre prakse predstavila »slovenski model« obravnave hepatitisa C.

Kako dobri smo pri higieni rok

Premalo napotitev na kontinuirano zdravljenje p­arkinsonove bolezni?

Za uvedbo kontinuiranega zdravljenja parkinsonove bolezni (PB) se danes odločamo prej kot pred nekaj leti, ugotavlja doc. dr. Maja Trošt, dr. med., z Nevrološke klinike UKC Ljubljana, vendar je napotitev na to zdravljenje še vedno premalo.

Cepljenje je uspešna preventiva

Za Slovenijo je še vedno značilna nizka stopnja precepljenosti proti pnevmokoknim okužbam in KME, menita Marta Grgič Vitek in prim. dr. Nena Kopčavar Guček, dr. med. Zato je treba pri nas še veliko narediti za ozaveščanje zdravstvenih delavcev in splošne javnosti.

KAJENJE – Licenca za ubijanje

Četrtina Slovencev je kadilcev. Večina si želi prenehati. Že kratek nasvet zdravstvenega delavca kadilcu je pomemben, saj se ob njem verjetnost, da bo nekdo opustil kajenje, poveča skoraj za dvakrat. Posebnih klinik, ki bi kadilcem pomagale, nimamo.

Otroški možgani v stresu ugašajo

Dr. Tina Bregant, dr. med., se kot nevropediatrinja in kot mama vseskozi zaveda, da smo ljudje ne le racionalna, ampak tudi čustvena in socialna bitja. Pri otrocih v stresu, kot je revščina, celo možganske povezave ugašajo, ugotavlja v intervjuju revije pHARMONIA.

Slaba zastopanost starejših in žensk v kliničnih študijah

V randomiziranih raziskavah učinkovitosti zdravljenja srčno-žilnih bolezni je med udeleženci kljub priporočilom v smernicah še vedno premalo žensk in starejših, opozarja prispevek v International Journal of Cardiology, pri katerem je sodeloval tudi prof. dr. Mitja Lainščak, dr. med., z Medicinske fakultete v Ljubljani.

Zobozdravnik lahko reši življenje

V Sloveniji na novo odkrijemo 250 rakov ustne votline in žrela na leto, kar 80 odstotkov v zobnih ambulantah. Maja bodo slovenski zobozdravniki ponovno omogočili brezplačen preventivni pregled ustne votline, da bi odkrili zgodnje maligne spremembe.

Preprečevanje akutnih okužb dihal z dodatki vitamina D?