Pediatrija

Pomembno je, da govorimo isti jezik

Statistike opravljenih priporočenih in samoplačniških cepljenj pri nas niso niti približno takšne, kot bi si pediatri želeli. Denis Baš, dr. med., spec. pediatrije, poudarja, da moramo delati za ozaveščanje tako laične kot tudi strokovne javnosti oziroma zdravstvenega osebja. »Zelo pomembno je, da govorimo isti jezik in da starši od vseh nas dobijo enotne informacije,« je dejal.

Kakovost življenja s hemofilijo

Še pred 70 leti je bila pričakovana življenjska doba osebe s hemofilijo kratka, otrok, rojen po letu 2000, ki je deležen sodobnega zdravljenja, pa ima pričakovano življenjsko dobo enako otroku brez motnje v strjevanju krvi. Razloge za to razkriva doc. dr. Barbara Faganel Kotnik, dr. med., iz UKC Ljubljana.

Stiki so nepogrešljivi

Z mlado zdravnico Sanjo Zupanič smo se pogovarjali v času, ko so bili stiki med ljudmi še zelo omejeni, in jo spraševali, na kaj vse to lahko vpliva – tudi na otroški razvoj? Otroci potrebujejo prav stik in z dotikom raziskujejo svet.

Personalizirana medicina tudi za pediatrične bolnike z rakom

Medtem ko je za odrasle bolnike z rakom na voljo veliko novih bioloških označevalcev in tarčnih zdravil, pa pediatrična onkologija pri precizni oziroma personalizirani medicini, v kateri je zdravljenje prilagojeno unikatnemu genomskemu profilu tumorja, zaostaja. Letošnje srečanje Ameriškega združenja za klinično onkologijo (ASCO), ki je tokrat potekalo virtualno, je poročalo tudi o napredku na tem področju.

Kako čas, preživet pred ekrani, vpliva na otroke in adolescente

Več strokovnih skupin pediatrov je v smernicah predlagalo nadzor nad časom, ki ga otroci preživijo pred ekranom. V BMJ objavljen članek je pregledne vrste in predstavlja podatke, zbrane iz elektronskih baz podatkov. Skupina je pregledala 389 člankov in v obdelavo podatkov vključila 13 preglednih člankov.

Kaj prinaša cepljenje s 6-valentnim cepivom?

Hitrost hranjenja ni povezana s preživetjem ali nevrološkimi motnjami

Raziskava SIFT, objavljena v reviji New England Journal of Medicine, je pokazala, da hitrost večanja dnevnega vnosa mleka pri nedonošenčkih z zelo nizko gestacijsko starostjo ali zelo majhno porodno težo ni vplivala na njihovo preživetje oziroma pojav zmerne ali hude nevrološke razvojne motnje pri starosti 24 mesecev.

Veliko možnosti, da jo spregledamo

Ker jo spremlja nejasna, neznačilna klinična slika in je zelo nepredvidljiva, obstaja veliko možnosti, da invazivno meningokokno bolezen (IMB) spregledamo ali pozno diagnosticiramo. To pa je lahko zelo nevarno, opozarja prim. mag. Breda Zakotnik, dr. med., spec. pediatrije in infektologije.

Odklanjanja zaščite pred RSV je malo

Zaščita proti respiratornemu sincicijskemu virusu (RSV) se v Sloveniji izvaja že 15. sezono. Izvajanje je zelo uspešno, pa tudi odzivnost je z razmeroma majhnih številom odklonjene zaščite dobra, ugotavlja Helena Mole, dr. med., specialistka pediatrije.

RSV – Star virus z izjemno močjo

Česa nas je strah, gripe ali cepljenja?

Razlog, da se po Evropi proti gripi cepi manj kot 10 % nosečnic in majhnih otrok, Milan Rajtmajer, dr. med., iz ZD Celje vidi v tem, da se preveč ljudi (tudi zdravnikov) boji neželenih učinkov cepiv, a strah bi nas moralo biti gripe. Omenjeni skupini prebivalstva namreč težji potek gripe in njeni usodni zapleti še posebej ogrožajo.

Za klopnim meningoencefalitisom lahko zbolijo tudi otroci

Proti klopnemu meningoencefalitisu, virusni bolezni osrednjega živčevja, se v Sloveniji z najmanj enim odmerkom cepi okoli 16 % prebivalcev, redno pa se jih cepi okoli 7 %. Se bo slika z novostjo v cepilnem programu, brezplačnim cepljenjem triletnikov in 49-letnikov, kaj izboljšala?

Dobri rezultati pri zdravljenju spinalne mišične atrofije

Na nedavnem kongresu Evropskega združenja za pediatrično nevrologijo (European pediatric neurology society, EPNS) so se slovenski nevrologi predstavili s kar devetimi posterji, je povedal doc. dr. Damjan Osredkar, dr. med., predstojnik Kliničnega oddelka za otroško, mladostniško in razvojno nevrologijo na Pediatrični kliniki v Ljubljani.

Svetovni prvaki v odkrivanju družinske hiperholesterolemije

Slovenija je edina država na svetu, ki izvaja populacijsko presejanje na družinsko hiperholesterolemijo (DH), tako da to najpogostejšo presnovno motnjo uspešno odkrivamo že pri petletnikih. Doc. dr. Urh Grošelj, dr. med., opozarja na še en pomemben »stranski učinek« tovrstnega presejanja ...

Vpliv onesnaževalcev na dihala vse bolj pod drobnogledom

Letošnji mednarodni kongres ERS je spet kar nekaj pozornosti namenil vplivu onesnaževalcev na dihala. Izkazalo se je, da so delci PM10, dušikov dioksid (NO2) in žveplov dioksid (SO2) v onesnaženem zraku skupaj povezani S tveganjem za smrt pri dojenčki območji. A to niso edini onesnaževalci, ki nas lahko skrbijo.

Za izkoreninjenje raka je potrebno cepljenje obeh spolov

V Sloveniji zaradi raka materničnega vratu, ki je posledica okužbe z najbolj agresivnimi genotipi humanega papiloma virusa (HPV), še vedno umre 40 do 50 žensk na leto. Ker so tudi moški prenašalci HPV, je nujno cepljenje obeh spolov, opozarja stroka ob 10-letnici celjenja proti HPV v Sloveniji.

Gripa zaradi nizke precepljenosti pomeni stalno grožnjo

Gripa je vsakoletna stalnica povsod po svetu in zaradi nizke precepljenosti pomeni tudi stalno grožnjo javnemu zdravju. Cepivo za novo sezono je bilo treba že naročiti, cepljenje pa se začne oktobra.

Slovenske pediatre še vedno skrbi nizka precepljenost

Učinkovitost cepiv in precepljenost populacije je bila ena od tem ESPID 2019, letnega srečanja Evropskega združenja za pediatrične infekcijske bolezni v Ljubljani, ki se ga je udeležilo več kot 2.300 pediatrov, infektologov in mikrobiologov z vsega sveta.

Večina tujkov preide prebavila brez težav

Največ tujkov zaužijejo otroci v starosti od šest mesecev do šestega leta. Med najbolj nevarnimi so ostri in koničasti tujki, gumbne baterije in več magnetov ali magnet in dodaten kovinski tujek. V teh primerih moramo ukrepati takoj, pravi doc. dr. Jernej Dolinšek, dr. med., iz UKC Maribor.