Pediatrija

SLOVENSKA STROKA

Astma v otroštvu in karies

Povezava med astmo in kariesom je že dolgo predmet proučevanja, vendar so si rezultati nasprotujoči. Zato se je ekipa raziskovalcev (asist. dr. Tomi Samec, dr. dent. med., prof. Bennett Tochukwu Amaechi in prof. dr. Janja Jan, dr. dent. med.) lotila proučevanja vpliva astme v otroštvu na razvoj kariesa med slovenskimi otroki in mladostniki.1

13. 10. 2021

Ob poškodbi zob so ključne prve minute

Mednarodno združenje za poškodbe zob je razvilo prosto dostopno mobilno aplikacijo ToothSOS. Z aplikacijo želijo vse, ki se srečajo s poškodbo zob in okolnih struktur, opolnomočiti za to, da bi ob nesreči ravnali pravilno, še pred tem pa naredili vse, kar lahko, za preprečitev poškodb. Strokovnjakom, torej zobozdravnikom, pa na enem mestu ponuja pomoč pri pridobivanju znanja za pravilno zdravljenje poškodb.

13. 10. 2021
SLOVENSKA STROKA

Nova možnost zdravljenja hipoglikemij

V multicentrični, randomizirani, s placebom nadzorovani, dvojno slepi klinični raziskavi faze III so mednarodni raziskovalci pod vodstvom slovenskega pediatra diabetologa, prof. dr. Tadeja Battelina, dr. med., preučevali učinkovitost dasiglukagona kot rešilnega zdravljenja ob hudi hipoglikemiji pri otrocih in mladostnikih.

13. 10. 2021

Kaj je zares pomembno?

Kako otroku ali mladostniku z neozdravljivo napredujočo boleznijo omogočiti, da bo zadnja leta, mesece, tedne in dneve preživel čim bolj kakovostno? S tem vprašanjem se sooča tim za paliativno oskrbo otrok na Pediatrični kliniki UKC Ljubljana, ki ga vodi specialistka pediatrije doc. dr. Anamarija Meglič, dr. med., po vzoru primerljivih otroških klinik po svetu.

13. 10. 2021
Veliki 4 - NEJM

Risdiplam pri zdravljenju spinalne mišične atrofije tipa 1

Publikacija NEJM je objavila raziskavo, ki je preverjala učinkovitost in varnost zdravila risdiplam pri zdravljenju spinalne mišične atrofije. V članku so predstavili rezultate prvega od dveh delov raziskave pri zdravljenju dojenčkov z začetkom v starosti od enega do sedmih mesecev.

23. 6. 2021

Napadi so lahko tako blagi, da dolgo ostanejo neopaženi

Dedni angioedem se lahko v 25 % pojavi tudi z novonastalo gensko okvaro. Ob značilnih kliničnih znakih s ponavljajočimi se podkožnimi edemi in otekanji sluznic, ki se tipično pojavijo na okončinah, genitalijah, črevesju, lahko jeziku in grlu, je treba že zgodaj pomisliti na to bolezen, tudi če nihče v družini nima podobnih težav. Piše asist. Gašper Markelj, dr. med.

29. 5. 2021

Kako doseči kar največji izkoristek interakcijskega časa

Vzpostavljanje kakovostnega odnosa in dobra komunikacija imata v trenutni epidemiološki situaciji še pomembnejšo vlogo. Mag. psihologije Maja Mataln, specializantka klinične psihologije iz ZD Ravne na Koroškem, je postavila v ospredje pomen znanja psihologije pri napredovanju v komunikacijskih veščinah s poudarkom na aktivnem poslušanju.

29. 5. 2021
VIDEO

Bolnik ne krvavi močno, temveč dolgotrajno

Dolgotrajne krvavitve po poškodbi ali operaciji, dolge in močne menstrualne krvavitve s prisotnimi strdki ter ponavljajoče se krvavitve iz nosu so lahko simptomi von Willebrandove bolezni. Kdaj pomisliti na to bolezen, kam poslati bolnika na dodatne preiskave in zakaj je pomembno prepoznati bolnike s to boleznijo, osvetljuje specialistka pediatrije doc. dr. Barbara Faganel Kotnik, dr. med., s KO za otroško hematologijo in onkologijo Pediatrične Klinike.

29. 4. 2021
Preglednica

Fabryjeva bolezen: najpomembnejša je edukacija

16. 12. 2020
Veliki 4 - NEJM

Evolokumab tudi za pediatrične bolnike?

V mednarodni raziskavi HAUSER-RCT, v kateri je sodeloval tudi KO za endokrinologijo, diabetes in bolezni presnove s Pediatrične klinike UKC Ljubljana, so proučevali učinkovitost evolokumaba pri pediatričnih bolnikih s heterozigotno družinsko hiperholesterolemijo, rezultati pa so bili objavljeni v ugledni reviji New England Journal of Medicine (NEJM).

16. 12. 2020
Veliki 4 - NEJM

Multisistemski vnetni sindrom pri otrocih in adolescentih

Klinična slika COVID-19 pri otrocih je običajno blaga, pojavila pa so se poročila o redkih hudih potekih bolezni. V raziskovalni skupini pod okriljem nacionalnega centra za razvoj in preprečevanje bolezni v ZDA so skušali opredeliti epidemiologijo in klinični potek multisistemskega vnetnega sindroma ter njegovo časovno povezavo s COVID-19. Študijo je objavil NEJM konec julija letos.

14. 10. 2020

Letos ugotavljajo rast pojavnosti KME

Zanimanje za cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu (KME) se v Sloveniji po podatkih NIJZ v zadnjih letih nekoliko povečuje, vendar je pri nas v primerjavi z Avstrijo delež cepljenih oseb precej manjši, sporoča doc. dr. Marko Pokorn, dr. med., strokovni direktor Pediatrične klinike.

14. 10. 2020
INFOGRAFIKA

Simptomi so na dlani, če pomisliš na bolezen

Gaucherjeva bolezen se lahko izrazi že v otroštvu ali pozneje v odrasli dobi – odvisno od hitrosti kopičenja glukocerebrozida v makrofagih in nalaganja v tkiva. Zgodnejši pojav navadno napoveduje težjo obliko bolezni. Kdaj pomisliti na to bolezen?

6. 10. 2020

V pediatrični populaciji je bolezen poddiagnosticirana

Na Pediatrični kliniki vodijo manj kot pet bolnikov z Gaucherjevo boleznijo, glede na incidenco pa bi jih pričakovali okoli deset, pravi spec. pediatrije doc. dr. Urh Grošelj, dr. med., s KO za endokrinologijo, diabetes in bolezni presnove na Pediatrični kliniki, kjer vodijo bolnike s to boleznijo.

5. 10. 2020

»Brez podatkov iz klinične prakse si prihodnosti medicine ne predstavljam«

»Težko si predstavljam prihodnost medicine, ne da bi zdravniki imeli dober pregled nad populacijami bolnikov, s katerimi se ukvarjamo, pri čemer je register bistvenega pomena,« pravi predstojnik KO za otroško, mladostniško in razvojno nevrologijo, izr. prof. dr. Damjan Osredkar, dr. med.

28. 9. 2020

Pomembno je, da govorimo isti jezik

Statistike opravljenih priporočenih in samoplačniških cepljenj pri nas niso niti približno takšne, kot bi si pediatri želeli. Denis Baš, dr. med., spec. pediatrije, poudarja, da moramo delati za ozaveščanje tako laične kot tudi strokovne javnosti oziroma zdravstvenega osebja. »Zelo pomembno je, da govorimo isti jezik in da starši od vseh nas dobijo enotne informacije,« je dejal.

16. 6. 2020

Kakovost življenja s hemofilijo

Še pred 70 leti je bila pričakovana življenjska doba osebe s hemofilijo kratka, otrok, rojen po letu 2000, ki je deležen sodobnega zdravljenja, pa ima pričakovano življenjsko dobo enako otroku brez motnje v strjevanju krvi. Razloge za to razkriva doc. dr. Barbara Faganel Kotnik, dr. med., iz UKC Ljubljana.

16. 6. 2020
Intervju: Sanja Zupanič

Stiki so nepogrešljivi

Z mlado zdravnico Sanjo Zupanič smo se pogovarjali v času, ko so bili stiki med ljudmi še zelo omejeni, in jo spraševali, na kaj vse to lahko vpliva – tudi na otroški razvoj? Otroci potrebujejo prav stik in z dotikom raziskujejo svet.

15. 6. 2020
ASCO 2020

Personalizirana medicina tudi za pediatrične bolnike z rakom

Medtem ko je za odrasle bolnike z rakom na voljo veliko novih bioloških označevalcev in tarčnih zdravil, pa pediatrična onkologija pri precizni oziroma personalizirani medicini, v kateri je zdravljenje prilagojeno unikatnemu genomskemu profilu tumorja, zaostaja. Letošnje srečanje Ameriškega združenja za klinično onkologijo (ASCO), ki je tokrat potekalo virtualno, je poročalo tudi o napredku na tem področju.

4. 6. 2020
VELIKI 4 - BMJ

Kako čas, preživet pred ekrani, vpliva na otroke in adolescente

Več strokovnih skupin pediatrov je v smernicah predlagalo nadzor nad časom, ki ga otroci preživijo pred ekranom. V BMJ objavljen članek je pregledne vrste in predstavlja podatke, zbrane iz elektronskih baz podatkov. Skupina je pregledala 389 člankov in v obdelavo podatkov vključila 13 preglednih člankov.

16. 3. 2020
1 2 3 4 5

Aktualni e-novičnik

Zdravila brez recepta in prehranska dopolnila v menopavzi

27. 3. 2024

Presejalni program novorojencev se vnovič širi

6. 3. 2024

Diabetična retinopatija skozi vprašanja

25. 3. 2024

Stebri zdravljenja alergijskega rinitsa

27. 3. 2024

Vrzeli v zdravljenju osteoporoze

27. 3. 2024
Naročite se na e-novičnik

Aktualna revija

pHarmonia lgotip

Prijavni obrazec

Če želite prejemati naše strokovne medicinske vsebine, izpolnite obrazec:
Potrebujete pomoč?
pHarmonia pHarmonia logotip
Revija pHARMONIA in portal pharmonia.si sta namenjena zdravnikom, zobozdravnikom in farmacevtom. Bralce in uporabnike na poljuden način obveščata o novostih s področja omenjenih strok, obenem pa ponujata pester izbor vsebin za vse razmišljujoče, ki tudi v sprostitvi iščejo nove izzive.
Izdajatelj

AdriaSonara d.o.o.
Italijanska ulica 8
1000 Ljubljana

Uredništvo

Urednica
Nives Pustavrh
041 330 606
nives.pustavrh@adriasonara.eu
zdenka.melansek@adriasonara.eu

Oglaševanje
Barbara Pučnik
051 609 366
barbara.pucnik@adriasonara.eu

O nas
© 2024 AdriaSonara d.o.o. Vse pravice pridržane. Izdelava AB Skupina. Nastavitve piškotkov.