Pasti in nujni ukrepi pri hereditarnem angioedemu
Kdaj govorimo o hereditarnem angioedemu (HAE)? Kakšni so simptomi in na kaj moramo biti pozorni pri oteklini? Kateri so nujni ukrepi pri bolnikih z znanim HAE? Odgovarja doc. dr. Mihaela Zidarn, dr. med., spec. pnevmologije in interne medicine s Klinike Golnik.
Virusne okužbe spodnjih dihal in vpliv epidemije covida-19
Asist. Sandra Cerar, dr. med., spec. pediatrije iz KO za neonatologijo Pediatrične klinike UKC Ljubljana poudarja, da so respiratorne okužbe še posebej med novorjenčki pomemben problem. Kaj kažejo podatki raziskave UKC Ljubljana o hospitaliziranih novorojenčkih zaradi virusnih okužb spodnjih dihal? Kako je covid-19 spremenil breme okužb?
Bolniki ji obračajo hrbet
Hereditarni angioedem je redka življenje ogrožajoča bolezen, za katero so v zadnjih letih na voljo nove terapevtske možnosti. Še vedno ostaja izziv odkrivanje, poudarja asist. Gašper Markelj, dr. med., spec. pediatrije s Pediatrične klinike UKC Ljubljana. Doc. dr. Matija Rijavec, univ. dipl. mikr. s Klinike Golnik pa je spregovoril o procesu diagnostike in genetski analizi.
Novost v zdravljenju otrok z motnjo v rasti
»Želimo si hitre prepoznave in hitrega začetka zdravljenja otrok nizke rasti,« poudarja izr. prof. dr. Primož Kotnik, dr. med., spec. pediatrije s Pediatrične klinike UKC Ljubljana. Predstavil je pomembno novost v zdravljenju, ki zboljša adherenco in s tem njegovo učinkovitost.
Uporaba glukoznega senzorja pri predšolskih otrocih s SB1
Pri osebah s sladkorno boleznijo tipa 1 (SB1) je vse pogostejša uporaba senzorja za neprekinjeno merjenje glukoze v medceličnini (continuous glucose monitoring – CGM), ki je dokazano učinkovita pri odraslih bolnikih, pri predšolskih otrocih pa o tem še ni zadostnih podatkov.
Primerljivo ali bolje kot v Evropi
V Centru za cistično fibrozo na Pediatrični kliniki je obravnava otrok in mladostnikov že vrsto let multidisciplinarna. Da delajo dobro, dokazuje tudi primerjava kazalnikov kakovosti obravnave s podatki iz registra bolnikov pri Evropskem združenju za cistično fibrozo (The European Cystic Fibrosis Society Patient Registry – ECFSPR), razlaga spec. pediatrije mag. Marina Praprotnik, dr. med.
Hitro, enotno in učinkovito ukrepanje
Skrb zbujajoča je možnost, da bodo otroci, katerih matere se z RSV niso prekužile v nosečnosti in ki se niso srečali z RSV v prvem letu življenja, zaradi pomanjkanja dejavnikov odpornosti proti njemu ob kasni okužbi zboleli težje. Ob sproščanju ukrepov in ponovni možnosti potovanj pa se lahko pojavljajo tudi »zunajsezonski« izbruhi okužb z RSV. Kako učinkovito ukrepati na ravni države in ECDC, piše dr. Lilijana Kornhauser Cerar, dr. med.
Kako razlikovati RSV od drugih bolezni?
Kako v covidnih časih, ko veliko posvetov med bolniki in njihovimi starši ter zdravniki poteka po telefonu in elektronski pošti, prepoznati zaplete respiratornih obolenj, odgovarja specialistka pediatrije Helena Mole, dr. med. Med drugim pojasni, kateri znaki zahtevajo pozornost in predstavi zanimivo prakso iz tujine.
Analgetiki in antipiretiki pri otrocih in mladostnikih
Otroci, posebej najmlajši, doživljajo bolečino drugače kot odrasli, zato je pri odmerjanju in uporabi analgetikov ter antipiretikov potrebna posebna pozornost. Kdaj predpisati katerega, kaj je lahko razlog za nezadostno učinkovanje in kako v takem primeru ukrepati, razlaga specialistka pediatrije Mateja Bec, dr. med., iz otroško šolskega dispanzerja Zdravstvenega doma Zagorje.
Covid in otroci: hospitaliziranih več kot 200 otrok. Kaj pa cepljenje?
Kaj kažejo klinične izkušnje o covidu-19 pri otrocih? Delta res huje prizadene otroke, kot so jih prvi sevi? Odgovore na to in vse, kar je treba vedeti o cepljenju otrok in mladostnikov, ponuja specialistka pediatrije dr. Tina Plankar Srovin, dr. med., s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana.
Za bolne otroke je v Sloveniji dobro poskrbljeno!
Spadam še v generacijo pediatrov, ki je bila zaposlena na stari pediatrični kliniki pri Ljubljanici, kar pomeni, da piše te vrstice izkušen, že deloma sivolas zdravnik, ki zato lahko razpravlja o medicini v Sloveniji in primerja razmere pri zdravljenju otrok v zadnjih dekadah.
Večsistemski vnetni sindrom pri otrocih: začetna terapija in izidi
Zaradi hitrega pojava primerov večsistemskega vnetnega sindroma pri otrocih (ang. Multisystem Inflammatory Syndrome in Children, MIS-C), ki so bili v spomladanskih mesecih 2020 pripisani covidu-19, je bilo treba sprejeti odločitve o imunomodulatornem zdravljenju. Pacienti so izkazovali pomembno prizadetost srčno-žilnega sistema, vključno s šokom, UZ-znake zmanjšane črpalne funkcije in anevrizme koronarnih arterij.
Gensko zdravljenje v klinični realnosti
»Gensko zdravljenje je del klinične realnosti. Vsako leto lahko pričakujemo kakšno novo gensko TERAPIJO. Pomembno je, da prepoznavamo bolnike, ki so primerni za to zdravljenje, jih zdravimo in tudi vodimo na vseh nivojih,« je v uvodnem predavanju v sklop o genskem zdravljenju na letošnjih Derčevih dnevih navdušujoče povedal prof. dr. Tadej Battelino, dr. med., predstojnik KO za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni ter predstojnik Katedre za pediatrijo na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani.
Klinična slika in zdravljenje MIS-C
Število umrlih zaradi MIS-C narašča vse počasneje, kar kaže na čedalje boljšo prepoznavo in zdravljenje bolezni, je na Derčevih dnevih povedala specialistka pediatrije dr. Mojca Zajc Avramovič, dr. med. V predavanju je predstavila tudi algoritem zdravljenja slovenskih pediatričnih bolnikov s tem zapletom.
Gojiti empatijo do soljudi, sodelavcev in bolnikov
Kako bodo posledice sodobnega življenja krojile prihodnjo obravnavo otrok in kako pomembna je komunikacija pri zdravniškem delu, ki še vedno ostaja izziv zdravniškega poklica, nam je zaupal Tadej Jalšovec, dr. med., zaposlen v Zdravstvenem domu dr. Adolfa Drolca Maribor.
Sodobne terapije spreminjajo fenotipe bolezni
»Sodobno zdravljenje povsem spreminja naravni potek spinalne mišične atrofije (SMA) in s tem nastajajo novi fenotipi bolezni. Bolezen spoznavamo na novo,« je v satelitskem simpoziju na Derčevih dnevih dejal specialist pediatrije izr. prof. dr. Damjan Osredkar, dr. med., predstojnik KO za otroško, mladostniško in razvojno nevrologijo na Pediatrični kliniki UKC Ljubljana.
Kaj prinaša druga širitev presejalnega programa?
V začetku leta 2022 se načrtuje druga širitev presejanja novorojenčkov. Poleg presejanja za 17 prirojenih bolezni presnove, ki so v programu od leta 2018, in presejanja za fenilketonurijo in kongenitalni hipotiroidizem, ki se izvaja že več kot 30 let, bi se po novem presejalo še za štiri bolezni.
Čaka nas še veliko dela
Med zdravniki so točne indikacije za cepljenje proti pnevmokoknim okužbam v breme osnovnega zdravstvenega zavarovanja premalo poznane. Veliko priložnosti za cepljenje odraslih v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja se izgublja pri bolnikih z okrnjeno imunostjo, ki je zelo velika in heterogena skupina, meni specialistka epidemiologije
prim. doc. dr. Alenka Trop Skaza, dr. med.
Aktualna revija
