Klinična prehrana v paliativni oskrbi
Koristi prehranske podpore pri bolnikih z napredovalim rakom je treba skrbno pretehtati, poudarja prim. dr. Maja Šeruga, dr. med., spec. interne medicine in gastroenterologije z Oddelka za onkologijo UKC Maribor. Kako ocenimo prehranske pomanjkljivosti? Katere vidike je treba upoštevati pri odločitvi o medicinski prehranski terapiji? Kdaj je treba prehransko terapijo prekiniti?
Uvealni melanom
Uvealni melanom je redek rak, ki prizadene od 5 do 10 ljudi na milijon na leto. Hkrati je najpogostejši primarni maligni znotrajočesni tumor pri odraslih. K uvealnemu melanomu prištevamo melanom žilnice, ciliarnika in šarenice. Delež uvealnega melanmoma med vsemi melanomi je 5 %. Pojavnost te bolezni v svetu narašča s starostjo in je pogostejša pri moških. Kateri so pomembni dejavniki tveganja, simptomi in klinični znaki? Kako postavimo diagnozo in kako poteka lokalno in sistemsko zdravljenje razširjene bolezni? Zakaj je pomembno sledenje bolnikov po lokalnem zdravljenju?
Pregled zdravil za zdravljenje zgodnjega raka dojk
Doc. dr. Erika Matos, dr. med., spec. internistične onkologije in Neža Režun, dr. med., obe z Onkološkega inštituta Ljubljana, sta pripravili seznam zdravil za zdravljenje zgodnjega raka dojk glede na mehanizem delovanja, pot uporabe, indikacije ter pomembne neželene učinke.
Kaheksija med hospitaliziranimi bolniki s kroničnimi boleznimi
V reviji The Journal of Cachexia, Sarcopenia and Muscle (faktor vpliva za leto 2024: 9,1) so objavili podatke o pogostosti kaheksije pri hospitaliziranih bolnikih s kroničnimi boleznimi v Sloveniji ter njen vpliv na prognozo.
Uvealni melanom: od diagnoze do zdravljenja
Uvealni melanom je redek rak, za katerim pri nas zboli približno 20 ljudi na leto. Tako kot pri drugih oblikah raka je tudi pri tem izjemno pomembno, da je odkrit zgodaj in da je zdravljenje multidisciplinarno ter da poteka v ustanovah, ki omogočajo celosten pristop. O diagnosticiranju in zdravljenju bolnikov sta spregovorili dr. Alenka Lavrič Groznik, dr. med., spec. oftalmologije z Očesne klinike v Ljubljani, in izr. prof. dr. Martina Reberšek, dr. med., spec. internistične onkologije z Onkološkega inštituta Ljubljana.
Urotelijski karcinom: prognoza se izboljšuje
Na letošnjem kongresu Ameriškega združenja za internistično onkologijo (ASCO) so predstavili dokaze, ki napovedujejo izboljšanje izidov bolnikov z najpogostejšo obliko karcinoma mehurja. O vstopu imunoterapije ter konjugatov protitelesa in zdravila na to področje je spregovoril Dušan Mangaroski, dr. med., spec. internistične onkologije z Onkološkega inštituta Ljubljana.
Zdravljenje KLL vse bolj individualno prilagojeno
Nejc Pulko, dr. med., specializant hematologije na Oddelku za hematologijo in hematološko onkologijo UKC Maribor, je predstavil klinično pomembne novosti v zdravljenju kronične limfocitne levkemije (KLL), prikazane na nedavnem kongresu Evropskega združenja za hematologijo (EHA). To so novi podatki raziskav CAPTIVATE, FLAIR, SEQUOIA, AMPLIFY in GAIA/CLL13.
Bolnikova vs. zdravnikova ocena simptomov
Prospektivna kohortna raziskava o uporabi mobilne aplikacije OnkoVed na Onkološkem inštitutu Ljubljana razkriva izrazito razhajanje med simptomi, ki jih bolnice z rakom dojk dnevno beležijo prek aplikacije, in tistimi, ki jih ob kontrolnih pregledih zapišejo njihovi zdravniki. Ti so sicer aplikacijo ocenili kot uporabno, a hkrati opozorili, da lahko povečuje zahtevnost obravnave.
Nove meje za kirurško preventivo raka dojk
Preventivna mastektomija (angl. risk-reducing mastectomy, RRM) se že vrsto let izvaja pri nosilkah mutacij genov BRCA1, BRCA2 in PALB2, kjer je dokazano, da bistveno zmanjša pojavnost raka dojk in izboljša preživetje. Pragovi življenjskega tveganja, pri katerih bi bila RRM utemeljena tudi pri ženskah brez omenjenih mutacij, pa doslej niso bili jasno opredeljeni.
Pregled zdravil za zdravljenje razsejanega raka dojk
Katera zdravila imajo indikacijo za zdravljenje razsejanega raka dojk? Katera zdravila so dostopna v Sloveniji? Doc. dr. Erika Matos, dr. med., spec. internistične onkologije in Neža Režun, dr. med., obe z Onkološkega inštituta Ljubljana, sta pripravili preglednico sodobne terapije.
Novi terapevtski pristopi pri zdravljenju GVHD
V Firencah je spomladi potekal 51. letni kongres Evropskega združenja za presaditev kostnega mozga (EBMT), ki je znova združil strokovnjake za presaditve krvotvornih matičnih celic in celične terapije. Ena izmed osrednjih tem so bili poleg CAR-T celične terapije tudi novi terapevtski pristopi pri zdravljenju reakcije presadka proti gostitelju (GVHD), zlasti pri bolnikih, ki ne odgovorijo na standardno zdravljenje.
O novih mejnikih v onkologiji
Letni kongres Ameriškega združenja za klinično onkologijo (ASCO) ostaja osrednji svetovni oder za predstavitev prebojev v zdravljenju rakavih bolezni. Letošnji dogodek je znova ponudil bogat nabor raziskav, ki že preoblikujejo terapevtske standarde in premikajo meje personalizirane onkologije. Izstopajo podatki o vlogi biooznačevalcev pri izbiri zdravljenja, širjenju tarčnih pristopov in imunoterapije ter preskušanju kombinacij zdravljenj.
Čitljivost mikrobiomskega podpisa
Metode za opredelitev mikrobov v črevesnem mikrobiomu kot potencialnih biooznačevalcev zdravja ali bolezni so v zadnjem desetletju pomembno napredovale. Sočasno narašča število raziskav, ki potrjujejo učinkovitost modifikacije mikrobioma v terapevtske namene in za spremljanje učinkov zdravljenja. V prispevku predstavljamo dosedanje ugotovitve s poudarkom na delu domačih raziskovalcev.
Pot bolnika z melanomom
Na strokovnem srečanju o melanomu in nemelanomskih rakih, ki je potekal na OI Ljubljana, so se dotaknili tudi vprašanja o ustreznem napotovanju bolnikov k dermatologu in onkologu, da bi prišli do ustreznega zdravljenja čim prej. Kako ustrezno izpolniti napotnico in napotiti bolnika na multidisciplinarni konzilij?
Incidenca melanoma narašča, preživetje pa se podaljšuje
Slovenija je ena zmed držav z najhitrejšim izboljšanjem preživetja melanoma v svetu, poudarja dr. Katarina Lokar, prof. zdr. vzg., iz Sektorja onkološke epidemiologije in registra raka na OI Ljubljana. V videu predstavi, kakšno je populacijsko breme melanoma v Sloveniji in kako se spreminja preživetje bolnikov ter komentira kazalnike kakovosti in zdravljenja glede na novo poročilo Kliničnega registra kožnega melanoma.
Kakšno je globalno breme kožnega raka?
Kakšna je globalna incidenca malignega melanoma in nemelanomskih kožnih rakov? Koliko vseh primerov raka na svetu predstavljajo kožni tumorji? Kateri kožni tumorji povzročijo več smrti? Kako se primerjajo maligni melanom in nemelanomski kožni tumorji? Podatke smo zbrali v infografiki.
Vloga neoadjuvantne imunoterapije pri zdravljenju cSCC
Pričakovati je, da bo neoadjuvantna imunoterapija spremenila standard zdravljenja visokorizičnega in lokalno napredovalega kožnega ploščatoceličnega karcinoma (cSCC). Neoadjuvantni pristop odpira možnost, da bi bilo pri določenih skupinah bolnikov mogoče opustiti operacijo in/ali obsevanje. Piše Katja Leskovšek, dr. med., spec. internistične onkologije z Onkološkega inštituta Ljubljana.
ASCO 2025: Kako bomo zdravili maligni melanom v prihodnje?
Na letošnjem kongresu Ameriškega združenja za klinično onkologijo (ASCO) so ponovno predstavili napredek v zdravljenju malignega melanoma. Kateri podatki za starejša in novejša zdravljenja so najbolj odmevali? Ali je lahko sistemsko zdravljenje učinkovito tudi, če se čas zdravljenja skrajša?
Neoadjuvantno zdravljenje z imunoterapijo je nov standard zdravljenja
Nedavno je bil standard zdravljenja resektabilnega melanoma stadija III operacija in adjuvantno zdravljenje z zaviralci PD-1 ali zaviralci BRAF in MEK. Ker se je bolezen v nekaj letih po končanem zdravljenju lahko ponovila in ker adjuvantno zdravljenje z zaviralci imunskih kontrolnih točk ni prineslo pomembne koristi v celokupnem preživetju, so raziskovali učinkovitejše pristope zdravljenja.
Uspešno končana prva faza kliničnega preskušanja genskega zdravljenja BCC
Prva tovrstna klinična študija v Evropi temelji na uporabi interlevkina 12 v obliki plazmidne DNA in je v celoti plod znanja in postopkov, razvitih v Sloveniji. O možnostih, ki jih raziskava genskega imunološkega zdravljenja bazalnoceličnega karcinoma (BCC) glave in vratu odpira v prihodnosti, smo se pogovarjali s prof. dr. Majo Čemažar, univ. dipl. biol., predstojnico Sektorja za raziskovanje in izobraževanje na OI Ljubljana ter vodjo Oddelka za eksperimentalno onkologijo.
Aktualna revija
