Algoritem zdravljenja bolnikov z napredovalo Parkinsonovo boleznijo
Kako pristopimo k zdravljenju bolnikov z napredovalo Parkinsonovo boleznijo? V algoritmu sta ključne korake predstavila prof. dr. Zvezdan Pirtošek, dr. med., spec. nevrologije s KO za nevrologijo UKC Ljubljana in Katarina Horvat, dr. med., spec. nevrologije z Oddelka za nevrologijo SB Celje.
Sodobni pristopi za oceno aktivnosti MS
Na kongresu Ameriškega združenja za nevrologijo je prof. dr. Tjalf Ziemssen, dr. med., spec. nevrologije iz Dresdna, predstavil klinično uporabnost določanja serumskih vrednosti lahkih verig nevrofilamentov pri bolnikih z multiplo sklerozo (MS). Slovenskim kolegom je dosedanja spoznanja v pilotni raziskavi NeofiLos prenesel nekaj dni kasneje, na 7. srečanju z MS v Mariboru.
Kaj ne deluje in kaj obeta?
Katere sprva obetavne terapije pri zdravljenju Parkinsonove bolezni so razočarale in pomen katerih raste? Izr. prof. dr. Maja Kojović, dr. med., spec. nevrologije z Nevrološke klinike UKC Ljubljana in Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani, predsednica Združenja nevrologov Slovenije, povzema dosedanje dokaze.
Novi algoritmi zdravljenja migrene
Novejša specifična zdravila za zdravljenje migrene, kot so gepanti in monoklonska protitelesa proti peptidu, povezanim z genom za kalcitonin, imajo pomembne klinične prednosti pred starejšimi zdravili. Ta zdravila bi lahko uporabili že kot zdravila prve izbire, če je to klinično utemeljeno, poudarja prim. prof. dr. Bojana Žvan, višja svetnica, dr. med., spec. nevrologije.
Andeksanet alfa pred nevrokirurškimi posegi
Andeksanet alfa je specifični antidot za obrat antikoagulacijske aktivnosti pri bolnikih, ki prejemajo zaviralce faktorja Xa, vendar je indiciran zgolj za uporabo pri bolnikih na rivaroksabanu in apiksabanu. Podatkov o uporabi andeksaneta alfa za obrat antikoagulacijske aktivnosti edoksabana je za zdaj še premalo, zato ga smernice trenutno pri teh bolnikih še ne svetujejo.
Od prvega simptoma do invalidnosti v 10 letih
Diagnostika Friedreichove ataksije je zahtevna zaradi zelo raznolike klinične slike. Prepoznavo dodatno otežujejo podobnosti z drugimi nevrološkimi motnjami in primeri poznega začetka bolezni. Izr. prof. dr. Lea Leonardis, dr. med., spec. nevrologije z Nevrološke klinike UKC Ljubljana, osvetljuje pot od suma do potrditve bolezni z genetskim testiranjem in uvedbe zdravljenja.
Akutno in preventivno zdravljenje migrene
Predloga algoritma za akutno in preventivno zdravljenje migrene sta bila osnova za razpravo na strokovnem dogodku Migrena 2025 Sekcije za glavobol pri Združenju nevrologov Slovenskega zdravniškega društva, ki je potekal aprila 2025. Algoritma sta podlaga in pomoč specialistom družinske medicine, nevrologom in algologom ter vsem, ki se ukvarjajo z obravnavo bolnikov z migreno. Temeljita na smernicah Mednarodnega združenja za glavobol in Ameriškega združenja za glavobol ter sta prilagojena slovenski zdravstveni praksi z upoštevanjem razpoložljivih smernic ter strokovnega soglasja
Prelomna točka obravnave
Po oceni Katarine Horvat, dr. med., spec. nevrologije iz SB Celje, pomeni prepoznava napredovale Parkinsonove bolezni prelomnico v njeni obravnavi. Kaj so glavni izzivi potrditve napredovanja bolezni in kakšna je vloga nevrologa pri pravočasnem informiranju ter napotitvi bolnikov v terciarni center, kjer jim lahko uvedejo ustrezno obliko kontinuiranega zdravljenja?
FMS pri preprečevanju mišične atrofije v enoti intenzivne terapije
Kako funkcionalna magnetna nevromišična stimulacija (FMS) vpliva na ohranjanje mišične mase pri kritično bolnih? Slovenski raziskovalci so na tem področju prišli do pomembnega odkritja in svoje ugotovitve objavili v reviji Medicina.
Funkcijska možganska omrežja pri otrocih po perinatalni možganski kapi
V raziskavi, objavljeni v ugledni reviji Neuroimage, so s pomočjo EEG proučevali spremembe funkcijskih možganskih omrežij pri otrocih po perinatalni možganski kapi in s tem prišli bližje zgodnjemu prepoznavanju otrok z višjim tveganjem za kognitivne motnje.
Zmanjšajmo terapevtske zamude pri napredovali Parkinsonovi bolezni
Prej ko se začne katerakoli oblika kontinuiranega zdravljenja Parkinsonove bolezni, tem bolj je učinkovita in tem bolj izboljša kakovost življenja bolnikov. Kljub odlični dostopnosti in visoki uspešnosti uvajanja tovrstnega zdravljenja v Sloveniji pa ostaja delež napotenih ali zdravljenih bolnikov presenetljivo majhen. Kakšni so razlogi za odlašanje pri bolnikih in pri zdravnikih?
Pravočasno v Ambulanto za kontinuirana zdravljenja
Kako v nevrološki ambulanti prepoznamo bolnika z napredovalo fazo Parkinsonove bolezni in kdaj je čas za pogovor o možnosti uvedbe kontinuiranega zdravljenja? O pravočasni komunikaciji in napotitvah spregovori Katarina Horvat, dr. med., spec. nevrologije iz Splošne bolnišnice Celje.
Novi algoritmi za zdravljenje migrene
Prim. prof. dr. Bojana Žvan, dr. med., višja svetnica, spec. nevrologije, predstavlja ključne spremembe novih algoritmov za preventivno ter akutno zdravljenje migrene. Algoritmi, o katerih so razpravljali na dogodku Migrena 2025, so osnova slovenskih priporočil v nastajanju za zdravljenje, predvsem pa bodo v pomoč pri zdravljenju bolnikov na primarni ravni.
Migrena pri ženskah
Aktivnost migrene je v določenih življenjskih obdobjih povezana s spolom. Kakšno je breme migrene pri moških in ženskah? Obstajajo razlike v pristopu k zdravljenju glede na spol? Infografiko smo pripravili s prof. dr. Marjanom Zaletelom, višjim svetnikom, dr. med., spec. nevrologije, s KO vaskularne nevrologije in intenzivne nevrološke terapije UKC Ljubljana.
Nevromielitis optika zahteva hitro ukrepanje
»Nevromielitis optika (NMO) je redka avtoimunska bolezen osrednjega živčevja, ki lahko pusti hude posledice, zato imajo izjemno pomembno vlogo zgodnje prepoznavanje, diagnosticiranje in zdravljenje. Neprepoznana in nezdravljena bolezen vodi v hudo invalidnost,« opozarja doc. dr. Alenka Horvat Ledinek, dr. med., spec. nevrologije z Nevrološke klinike UKC Ljubljana.
Nevroznanost povezuje
Njegov prispevek je bil lani v ZDA na svetovnem kongresu o Alzheimerjevi bolezni izbran za najboljši podoktorski poster s področja raziskav o demenci z Lewyjevimi telesci. Specializant nevrologije z Nevrološke klinike UKC Ljubljana dr. Matej Perovnik, dr. med., poudarja pomen povezovanja različnih strok. Nevroznanost, poleg različnih disciplin, povezuje tudi različne vidike njegovega osebnega življenja.
Strah, nezaupanje, premalo informacij?
Kaj zadržuje lečeče nevrologe, da svojih bolnikov z napredovalo Parkinsonovo boleznijo ne napotijo v specializirane centre za uvedbo kontinuiranega zdravljenja? Kakšne pomisleke imajo bolniki? Prof. dr. Maja Trošt, dr. med., spec. nevrologije s Kliničnega oddelka za bolezni živčevja Nevrološke klinike UKC Ljubljana, je spregovorila o vrzelih na klinični poti bolnika.
Nova spoznanja o MS
Kako uspešni so serumski biooznačevalci, določeni kmalu po postavitvi diagnoze multiple skleroze (MS), pri napovedovanju poteka te bolezni in bolnikovega odziva na zdravljenje? Kako pa obvladovati MS, ki poteka brez izrazite simptomatike in neodvisno od zagonov bolezni? Preberite povzetke objav mednarodnih nevroloških publikacij.
Antidoti za DOAK pri akutni možganski kapi
V reviji Clinical and Applied Thrombosis/Hemostasis smo skupaj s sodelavci z različnih medicinskih področij objavili prispevek o specifičnih antidotih za direktne oralne antikoagulante (DOAK) pri akutni možganski kapi. Pogledi na njihovo uporabo se med strokovnjaki razlikujejo, odvisno od njihovega področja dela.
Javni interes in angažiranost pri skrbi za zdravje možganov v Sloveniji
Po teoriji vrzeli v znanju imajo posamezniki z boljšo izobrazbo boljše možnosti za pridobivanje, razumevanje in uporabo razpoložljivih informacij. V kontekstu zdravja bi lahko ta uvid privedel do bolj učinkovitega preprečevanja bolezni.
Aktualna revija
