Kakšen je danes kardiolog?
Podoba kardiologa – zdravnika s slušalkami, ki lahko izmeri krvni tlak, pogleda EKG in predpiše nekaj zdravil – je še vedno močno zasidrana v našem pojmovanju, vendar je bil ravno v kardiologiji v zadnjih letih dosežen izrazit napredek znanosti in tehnologije, kar je pomembno preoblikovalo jedro te stroke, , piše prof. dr. Bojan Vrtovec, dr. med., v uvodniku oktobrske pHarmonije.
Pametno orodje za prepoznavanje bolezni iz podatkov krvnih preiskav
Na letošnjih Schrottovih dnevih sta dr. Marko Notar, univ. dipl. kem., in prof. dr. Peter Černelč, dr. med., predstavila algoritem Smart Blood Analytics, ki lahko potrdi ali predlaga bolnikovo diagnozo v obliki desetih najverjetnejših bolezni. Za področje nefrologije je bila prava diagnoza med prvimi 10 predlaganimi kar v 96 % primerov, v endokrinologiji v 95 %, kardiologiji v 94 % in hematologiji v 93 % primerov. Orodje (hematološki model) je bilo že lani predstavljeno tudi v reviji Nature.
Blokatorji beta lahko zmanjšajo tveganje za dekompenzacijo jetrne ciroze
Dolgotrajno zdravljenje z blokatorji beta lahko zmanjša tveganje za dekompenzacijo jetrne ciroze pri bolnikih s klinično pomembno portalno hipertenzijo, in sicer predvsem zaradi manjše pojavnosti ascitesa, so pokazali rezultati randomizirane raziskave, objavljeni v reviji Lancet.
Ali je intenzivno zniževanje krvnega tlaka pri kadilcih lahko škodljivo?
Eksplorativna analiza podatkov iz raziskave SPRINT je pokazala, da je bilo med kadilci z izhodiščnim sistoličnim krvnim tlakom, višjim od 144 mmHg, več srčno-žilnih dogodkov ob intenzivnem zniževanju krvnega tlaka kot ob standardnem zdravljenju arterijske hipertenzije. Prispevek o tem je objavila revija JAMA.
Sodobna zdravila povezala diabetologe in kardiologe
Tretjina bolnikov s sladkorno boleznijo tipa 2 (SB2) ima srčno-žilno bolezen, 15 % pa srčno popuščanje. Bolezen v povprečju kar za 12 let skrajša pričakovano življenjsko dobo. Da zdravljenje z GLP-1 pomembno vpliva ne le na zniževanje glikemije, temveč tudi na zmanjšanje nevarnosti za razvoj srčno-žilnih bolezni, so med drugim govorili na kongresu Sodobna kardiologija.
Dokazana srčno-žilna varnost agonista GLP-1
Na letošnjem kongresu ADA so bili objavljeni dolgo pričakovani rezultati raziskave REWIND, ki je proučevala srčno-žilno varnost agonista GLP-1 dulaglutida. Ta se je izkazal za superiornega v primerjavi s standardnim zdravljenjem v široki populaciji bolnikov s sladkorno boleznijo tipa 2, v kateri je bila le tretjina bolnikov z že znano SŽ-boleznijo.
KOPB in koronarna bolezen sta nevaren par
Pri bolniku s KOPB in pridruženimi boleznimi se miokardni infarkt lahko »skrije«, saj se zlasti v starosti ali ob pridruženi sladkorni bolezni pogosto pojavi brez značilne bolečine, ki bi delovala kot opozorilni znak, zato je dosledna diagnostika zelo pomembna, opozarja Marko Gričar, dr. med.
Na vrhu tobogana se še lahko obrnemo
Ko izklopimo avtopilota, smo ranljivejši, saj se izognemo ukalupljenemu, običajnemu ravnanju, a hkrati smo močnejši, saj smo bolj dovzetni za to, da prisluhnemo svojim občutkom in tudi bolniku pred nami, je prepričana doc. dr. Tina Bregant, dr. med. Tega nas nauči čuječnost.
Višja glukoza na tešče pri osebah brez sladkorne bolezni in srčno-žilna ogroženost
Povišana koncentracija glukoze v območju, ki še ne velja za diagnostično za sladkorno bolezen, je povezana z večjim tveganjem za srčno-žilne bolezni. To so dokazali v veliki ameriški kohorti, ki so jo spremljali od leta 1960 do 2015, v kateri so ugotavljali povezanost glukoze na tešče, ki je še pod diagnostičnim pragom za sladkorno bolezen, s srčno-žilnimi dogodki.
Kakšno vadbo »predpisati«?
Telesno vadbo pri kardiološkem bolniku bi morali obravnavati kot zdravilo, je na letošnjem srečanju Uporabna kardiologija poudarila asist. dr. Tjaša Vižintin Cuderman, dr. med. Kot pri vsakem drugem zdravilu je torej treba dobro poznati indikacije in kontraindikacije, pa tudi, v kakšnem odmerku je za bolnika najbolj varna in učinkovita.
Smernice ADA – novosti v letu 2019
Nove ameriške smernice za zdravljenje sladkorne bolezni imajo dodano poglavje o komunikaciji med zdravstvenim strokovnjakom in osebo s sladkorno boleznijo. V njem poudarjajo, naj bo komunikacija čustveno nevtralna, neobsojajoča, temelječa na dejstvih in usmerjena v načrt zdravljenja.
Delovanje zaviralcev SGLT2 napoveduje spremembe v klinični praksi
Minulo leto je bilo v znamenju številnih raziskav učinkovanja zaviralcev SGLT2. O tem je bil govor tudi v klinični razpravi o izsledkih, zasnovah, metodologiji ter statistiki najbolj branih in citiranih raziskav v letu 2018, v kateri je svoja stališča predstavila priznana nefrologinja prof. dr. Paola Fioretto, dr. med., z Oddelka za medicino DIMED Univerze v Padovi, pogovor pa je usmerjal diabetolog prof. dr. Andrej Janež, dr. med.
Srčno-žilni premik v obravnavi sladkorne bolezni
Ameriški kolegij za kardiologijo (ACC) je v svojem novem strokovnem konsenzu o poteh odločanja, podobno kot nedavno v skupnem konsenzu tudi ameriško in evropsko diabetološko združenje (ADA/EASD), priporočil usmerjeno obravnavo srčno-žilne bolezni pri sladkorni bolezni tipa 2, vključno z razmislekom o zdravljenju, ki dokazano zmanjšuje srčno-žilno tveganje.
Tveganje za resne neželene učinke ob zdravljenju z zaviralci SGLT
Zdravljenje sladkorne bolezni tipa 2 z zaviralci natrijevih glukoznih koprenašalcev 2 (SGLT2) je v primerjavi z uporabo agonistov receptorja za glukagonu podobni peptid 1 (GLP-1) povezano z dvakrat večjim tveganjem za amputacijo spodnje okončine in diabetično ketoacidozo, je pokazala velika kohortna raziskava, objavljena v reviji British Medical Journal.
Nove smernice zdravljenja arterijske hipertenzije
Konec novembra so bile sprejete nove slovenske smernice zdravljenja arterijske hipertenzije. Te spodbujajo fiksne kombinacije zdravil in doseganje nižjih ciljnih vrednosti krvnega tlaka, saj se tako zmanjšuje pojavnost srčno-žilnih dogodkov, je pojasnila dr. Jana Brguljan Hitij, dr. med.
Priporočila za NOAK pri bolnikih z atrijsko fibrilacijo
Nova priporočila EHRA (European Heart Rhythm Association) za uporabo NOAK pri bolnikih z atrijsko fibrilacijo, ki pomenijo nadgradnjo smernic iz leta 2016, je na že 60. Tavčarjevih dnevih predstavil Marko Miklič, dr. med., s Kliničnega oddelka za žilne bolezni Interne klinike UKC Ljubljana.