Genotipi in haplotipi pri koronarni arterijski bolezni
Koncentracija lipoproteina (a) – Lp(a) – je neodvisni dejavnik tveganja za nastanek koronarne bolezni (KB). Z Lp(a) in KB so povezani dva polimorfizma posameznega nukleotida (SNPs; rs10455872 in rs3798220) in število ponovitev KIV-2 pri kodiranju gena Lp(a) (LPA).
Koristi in škodljivosti zdravil za zmanjševanje telesne teže
Skupina znanstvenikov je izvedla obsežen sistematični pregled in mrežno metaanalizo randomiziranih kontroliranih raziskav ter pripravila povzetek dokazov o koristih in škodljivostih zdravil za zmanjševanje telesne teže. Članek je bil objavljen v publikaciji Lancet januarja letos.
Nova prelomnica v zdravljenju srčnega popuščanja
Medtem ko smo do nedavnega bolnike s srčnim popuščanjem z ohranjenim iztisnim deležem levega prekata lahko zdravili le simptomatsko in njihove komorbidnosti, podatki zadnjih raziskav kažejo, da lahko z zaviralci SGLT2 spremenimo potek tudi te bolezni. Prof. dr. Bojan Vrtovec, dr. med., predstojnik Kliničnega oddelka za kardiologijo UKC Ljubljana, je spregovoril o novih dognanjih.
Smernice ADA v klinični praksi
Letošnja priporočila ADA se osredotočajo na dejavnike tveganja, ki ogrožajo osebe s sladkorno boleznijo, in tudi tiste, pri katerih obstaja tveganje za pojav sladkorne bolezni, razlaga Ajda Urbas, dr. med., spec. interne medicine, iz ZD Koper. ADA je zato postavila štiri temelje zdravljenja, ki nadgrajujejo zdrav življenjski slog in s tem vplivajo na preprečevanje zapletov.
Najbolj neposrečeno je čakanje z napotitvijo k specialistu
Zakaj uvajati zdravila za srčno popuščanje čim hitreje, kdaj je izpolnjen kriterij za uvedbo in na kaj pri tem pomisliti, razlaga kardiolog doc. dr. David Žižek, dr. med., z UKC Ljubljana. Kot poudarja, je za uvedbo temeljne terapije ključen specialist družinske medicine, po uvedbi pa naj se z napotitvijo h kardiologu ne čaka.
Spodbudni rezultati zdravljenja debelosti s kagrilintidom
Raziskava faze II, nedavno objavljena v reviji Lancet, je potrdila klinično učinkovitost različnih odmerkov kagrilintida pri obvladovanju telesne teže in dobro prenašanje takšnega zdravljenja. Omenjeni rezultati podpirajo izvedbo nadaljnjih kliničnih raziskav, ki bi to zdravilo z novim načinom delovanja lahko privedle do klinične prakse.
Vpliv spola na srčno-žilne bolezni pri sladkorni bolezni tipa 1
Slovenski specialisti pediatrije so opravili obširno analizo obstoječe literature, s katero so skušali oceniti prevalenco dejavnikov tveganja in biooznačevalcev pri otrocih in mladostnikih s SB1 glede na razlike med spoloma in s tem povezan različen profil tveganja za SŽ-bolezni.
Kje smo in kako naprej?
V Sloveniji smo pri prepoznavanju bolnikov s transtiretinsko amiloidno kardiomiopatijo, ki se v svetovnem merilu v strokovnih krogih pogosteje omenja šele zadnjih nekaj let, dosegli pomemben napredek. S sistematičnim pristopom k ozaveščanju nam je uspelo vidno dvigniti raven znanja in zavedanja o bolezni. Takšno »samozavest« sta nam v zadnjih letih vlila predvsem dva mejnika.
Peroralni antikoagulanti, okužbe dihal in tveganje za krvavitve
Peroralni antikoagulanti so povezani s povečanim tveganjem za obolevnost in umrljivost zaradi gastrointestinalnih in intrakranialnih krvavitev. Interakcije z določenimi antibiotiki, kot so makrolidi in fluorokinoloni so znan vzrok za hude krvavitve. Se krvavitve ob uživanju peroralnih antikoagulantov pojavljajo zaradi interakcije z antibiotikom ali same okužbe, pišejo v BMJ.
Ciljne vrednosti zdravljenja dosega dobra tretjina bolnikov
Negativen učinek LDL-holesterola je kumulativen in tveganje za srčno-žilne dogodke je zvezno. Dlje časa bo vrednost LDL-holesterola visoka, večji bo učinek na srčno-žilni sistem. Nikoli pa ni prepozno začeti zdravljenja, saj se tako preprečuje nastajanje dodatne škode.
Medicina ne pozna vseh odgovorov
To je del njenega čara, pravi specializant kardiologije in vaskularne medicine Daniel Košuta, dr. med. Po njegovem mnenju je dejstvo, da kot zdravnik ne veš vsega, lahko motivacija ali frustracija – če ne premoreš samokritičnosti.
Zaradi opuščanja zdravljenja poslabšanje udari nazaj
Kaj so največje težave pri zdravljenju hiperholesterolomije in kako jih premagati, razlaga prim. Matija Cevc, dr. med., z UKC Ljubljana. Opozoril je tudi, da imajo nekateri povišan holesterol že od otroštva in taki posamezniki so še posebej ogroženi.
Prelomno leto za kronično ledvično bolezen
Letošnje leto je prineslo pomembno novost v zdravljenju nediabetične kronične ledvične bolezni. Odobren je bil prvi zaviralec SGLT2, ki bolnike poleg ledvic ščiti tudi pred srčnimi zapleti. Izr. prof. dr. Andreja Marn Pernat, dr. med., s KO za nefrologijo, z UKC Ljubljana, predstavi mehanizem delovanja dapagliflozina, njegove učinke in katerim bolnikom ga lahko predpišemo.
Večsistemski vnetni sindrom pri otrocih: začetna terapija in izidi
Zaradi hitrega pojava primerov večsistemskega vnetnega sindroma pri otrocih (ang. Multisystem Inflammatory Syndrome in Children, MIS-C), ki so bili v spomladanskih mesecih 2020 pripisani covidu-19, je bilo treba sprejeti odločitve o imunomodulatornem zdravljenju. Pacienti so izkazovali pomembno prizadetost srčno-žilnega sistema, vključno s šokom, UZ-znake zmanjšane črpalne funkcije in anevrizme koronarnih arterij.
Prelomno leto za zdravljenje srčnega popuščanja
Gledano skozi prizmo zdravljenja srčnega popuščanja, je to leto prelomno in končno prinaša pospešek sicer zelo počasnemu izboljševanju preživetja bolnikov. Glavne novosti in odprta vprašanja letošnjih ameriških in evropskih kardioloških smernic je strnil specialist kardiologije in vaskularne ter interne medicine doc. dr. Gregor Poglajen, dr. med., iz programa za napredovalo srčno popuščanje in transplantacije srca KO za kardiologijo UKC Ljubljana.
Je kaj novega o zaviralcih SGLT2?
Zaviralci SGLT2 zadnja leta razburjajo diabetološko, kardiološko in nefrološko strokovno javnost in tudi na letošnjih Schrottovih dnevih so odmevala dognanja o njihovih koristih. Njihov mehanizem delovanja in nasvete pri uvajanju v klinični praksi pri sladkorni bolezni tipa 2 je predstavila specialistka interne medicine Maja Navodnik Preložnik, dr. med., iz Splošne bolnišnice Celje.
Antikoagulacijsko zdravljenje pri atrijski fibrilaciji
Zaplete atrijske fibrilacije, med katerimi je najpogostejša možganska kap, lahko preprečimo z antikoagulacijskim zdravljenjem. Kdaj predpisati terapijo in kakšne so novosti v protitrombotičnem zdravljenju bolnikov z atrijsko fibrilacijo, je na 24. Schrottovih dnevih predstavila specialistka kardiologije in vaskularne medicine dr. Nina Vene, dr. med., s KO za žilne bolezni UKC Ljubljana.
Podporno zdravljenje z MRA
Antagonisti mineralokortikoidnih receptorjev (MRA) so še vedno ena od temeljnih skupin zdravil za zdravljenje srčnega popuščanja. V času trenutnega oteženega dostopa do zdravnika pa je zelo pomembno, da posebno pozornost posvetimo prepoznavanju in obvladovanju morebitnih neželenih učinkov tega zdravljenja, poudarja specialist interne medicine prof. dr. Miran Šebeštjen, dr. med., iz UKC Ljubljana.
Aktualna revija
