Neprepoznana do prvega invazivnega posega?
Menoragija, sideropenična anemija, potreba po transfuziji po porodu brez jasnega kirurškega razloga, pogoste krvavitve iz nosu ter krvavenje iz dlesni ob ščetkanju zob. Vse našteto lahko vzbudi sum na von Willebrandovo bolezen. Neredko se bolezen diagnosticira šele v odrasli dobi oziroma ob/po prvem invazivnem posegu, ko bolnik prekomerno krvavi.
Kdaj in kako zdraviti trombocitopenijo
Vzrokov za nastanek trombocitopenije je veliko, prav tako se razlikujejo načini zdravljenja. Pa vendar po besedah specialistke interne medicine in hematologije dr. Barbare Skopec, dr. med., iz UKC Ljubljana vsaka trombocitopenija ne zahteva specialistične obravnave ali zdravljenja.
Mednarodni kongres tokrat v slovenski organizaciji
Na tridnevnem kongresu so slovenski in mednarodni strokovnjaki predstavili najnovejša dognanja na področju mieloproliferativnih novotvorb in prirojenih bolezni mieloičnega sistema, s področja klinične hematologije, biokemije in molekularne biologije, letošnje posebne teme pa so bile molekularna diagnostika, nove tehnologije in priporočila za obravnavo bolnikov. Pišeta prof. dr. Irena Preložnik Zupan in prof. dr. Nataša Debeljak.
Mejniki v zdravljenju kronične mieloične levkemije
Kako so se zgodovinsko gledano spreminjali cilji zdravljenja kronične mieloične levkemije in kateri so danes mejniki pri doseganju odgovora na zdravljenje, razlaga specialist interne medicine in hematologije doc. dr. Matjaž Sever, dr. med.
Pri več kot polovici bolnikov bolezen odkrijemo naključno
Pregled krvne slike je zelo pomemben in pogosto prvi, ki razkrije kronično mieloično levkemijo, poudarja specialistka hematologije in interne ter intenzivne medicine Karla Rener, dr. med. Predstavila je ključne podatke o tej bolezni in spomnila na pomembnost izvajanja preiskave krvi, ki lahko marsikaj razkrije o zdravstvenem stanju bolnika.
Zdravljenje bolezni, ki jih bolniki s hemofilijo nekoč niso poznali
Kako se je vzpostavila obravnava kardiovaskularnih bolezni, avtoimunih bolezni, diabetesa in raka pri bolnikih s hemofilijo in kako so pri njih lani uspešno izvedli približno 100 velikih ortopedskih operacij, razlaga spec. hematologije izr. prof. dr. Irena Preložnik Zupan, dr. med., iz UKC Ljubljana.
S sodobno tehnologijo do še boljše profilakse
Kako z nekaj meritvami in moderno tehnologijo za vsakega bolnika posebej izračunati najustreznejšo profilakso glede na njegove potrebe, pripoveduje spec. pediatrije doc. dr. Barbara Faganel Kotnik, dr. med., s KO za za otroško hematologijo in onkologijo na Pediatrični kliniki UKC Ljubljana.
Bolnik ne krvavi močno, temveč dolgotrajno
Dolgotrajne krvavitve po poškodbi ali operaciji, dolge in močne menstrualne krvavitve s prisotnimi strdki ter ponavljajoče se krvavitve iz nosu so lahko simptomi von Willebrandove bolezni. Kdaj pomisliti na to bolezen, kam poslati bolnika na dodatne preiskave in zakaj je pomembno prepoznati bolnike s to boleznijo, osvetljuje specialistka pediatrije doc. dr. Barbara Faganel Kotnik, dr. med., s KO za otroško hematologijo in onkologijo Pediatrične Klinike.
Cepljenje proti covid-19: svetovna priporočila za bolnike s hemofilijo
Ključne poudarke svetovnih priporočil za obravnavo in cepljenje bolnikov s hemofilijo proti covid-19 je nanizala specialistka hematologije izr. prof. dr. Irena Preložnik Zupan, dr. med., iz UKC Ljubljana. Kakšne so potencialne alergične reakcije, kontraindikacije in varnostni ukrepi pred izvedbo cepljenja in po njem?
Pregled zdravil za zdravljenje hemofilije A in B
Bolniki lahko ob pretežno profilaktičnem zdravljenju živijo povsem primerljivo s populacijo brez hemofilije in dosežejo normalno življenjsko dobo celotne populacije. V preglednici predstavljamo pri nas dostopna zdravila za zdravljenje hemofilije A in B.
Nujna obravnava odraslega bolnika ob krvavitvi
Kljub profilaktičnemu zdravljenju hemofilije A in B bolniki še vedno lahko utrpijo spontane ali sprožene krvavitve, denimo ob poškodbah. V tem primeru je potrebna urgentna obravnava. Specialistka interne in intenzivne medicine ter hematologije Karla Rener, dr. med., iz UKC Ljubljana je s praktičnimi napotki opremila temeljne štiri korake urgentne obravnave.
Novosti pri kroničnih mieloproliferativnih boleznih
Na letošnji spletni konferenci ESH (European School of Haematology), drugi po vrsti, je družba Novartis na satelitskem simpoziju predstavila novosti pri zdravljenju kroničnih mieloproliferativnih bolezni: prave policitemije (PV), mielofibroze (MF) in kronične mieloične levkemije (KML).
Največ napredka pri imunskem zdravljenju
Svetovna pandemija covida-19 je pretresla zdravljenje bolnikov s krvnimi obolenji. Številne zdravstvene ustanove so se znašle pred novimi vprašanji. Največ novosti na zadnjem letnem srečanju ASH je bilo spet predstavljenih pri zdravljenju bolnikov z diseminiranim plazmocitomom, levkemijami in limfomi. Največ napredka je bilo pri imunskem zdravljenju s CAR-T-celicami in bispecifičnimi protitelesi pri teh boleznih, piše asist. dr. Matevž Škerget, dr. med.
Štiri nujna stanja motenj hemostaze
Pojav spontanih in prekomernih krvavitev po poškodbi ali operaciji pri bolniku brez znane anamneze motnje strjevanja krvi in v odsotnosti prejemanja zdravil, ki vplivajo na strjevanje krvi (antikoagulantna in antiagregacijska zdravila), je praviloma urgentno stanje.
Koliko bolnikov je umrlo brez diagnoze?
Točne številke, koliko bolnikov s krvnimi rakavimi boleznimi je letos ostalo neprepoznanih, še niso znane, hematolog prof. dr. Samo Zver, dr. med., pa pritrjuje, da je bolnikov manj kot v preteklih letih. Povsem možno je, da so pri hitro napredujočih boleznih bolniki tudi umrli, ne da bi jim bila postavljena prava diagnoza, pri počasneje napredujočih pa utrpeli nepopravljive zdravstvene posledice.