Smotrna raba antibiotikov
Kje nastane vrzel med priporočili o smotrni rabi antibiotikov in klinično prakso? Kako zdravstvene delavce motivirati za spremembo ustaljenih praks? Kateri ukrepi za zmanjšanje predpisovanja antibiotikov so najbolj učinkoviti in kakšni premiki potekajo v izobraževanju? Pojasnjuje prof. dr. Bojana Beović, dr. med., spec. infektologije s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana.
Odmerka 10 in 15 mg tirzepatida povezana z večjo izgubo telesne mase kot semaglutid 7,2 mg
Posredna primerjava podatkov kliničnih preskušanj SURMOUNT-1 in STEP UP, predstavljena na letošnjem srečanju Evropskega združenja za preučevanje sladkorne bolezni (EASD), je pokazala, da je bil tirzepatid v odmerkih 10 in 15 mg po 72 tednih povezan z večjo izgubo telesne mase kot semaglutid v odmerku 7,2 mg pri odraslih z debelostjo.
Eno redkih urgentnih stanj v revmatologiji
Prepoznava gigantoceličnega arteritisa (GCA) zaradi njegove redkosti in raznolike klinične slike ostaja izziv, vendar napredek ultrazvočne diagnostike in vse širše možnosti zdravljenja omogočajo učinkovitejše preprečevanje najresnejših zapletov bolezni, poudarja prim. doc. dr. Iztok Holc, dr. med., spec. revmatologije, predstojnik Oddelka za revmatologijo UKC Maribor. Kje so še priložnosti za izboljšanje obravnave bolnikov?
Hitreje do diagnoze
Kdaj novonastali glavobol v sencih, klavdikacija žvekalnih mišic ali motnje vida pri bolniku, starem 50 let ali več, vzbudijo sum na GCA? Katere preiskave opraviti in kam bolnika napotiti? V sodelovanju z doc. dr. Žigo Rotarjem, dr. med., spec. revmatologije, predstojnikom KO za revmatologijo UKC Ljubljana, smo pripravili praktične usmeritve za obravnavo.
Preprečiti zaplete bolezni in zdravljenja
Pri bolnikih z GCA sta ključna zgodnja prepoznava bolezni in takojšnje zdravljenje ob utemeljenem kliničnem sumu, saj lahko pravočasno ukrepanje prepreči nepopravljivo izgubo vida. Dolgoročna obravnava pa mora poleg obvladovanja vnetja zmanjšati tudi posledice zdravljenja, poudarjajo nedavna priporočila Evropskega združenja za revmatologijo. Piše doc. dr. Žiga Rotar, dr. med.
Ključni vidiki obravnave anogenitalnih bradavic
Anogenitalne bradavice so ena najpogostejših kliničnih manifestacij spolno prenosljive okužbe s HPV. Čeprav njihovo prepoznavanje praviloma ni zahtevno, je zdravljenje lahko precej bolj kompleksno. Katere metode imamo na voljo, kdaj je smiselno razmišljati o kombiniranem pristopu, katere dileme se najpogosteje pojavljajo v praksi ter kdaj je smiselno povezovanje različnih specialistov? O vidikih sodobne obravnave predava Laura Đorđević Betetto, dr. med., spec. dermatovenerologije, z Dermatovenerološke klinike UKC Ljubljana.
Pogosta vprašanja, praktični odgovori
Kako bolniku pojasniti ponovitve, lokalne neželene učinke in počasen odziv na zdravljenje? Katere dejavnike je pri obravnavi pomembno preveriti? Skozi praktične pogovore med bolnikom in zdravnikom predstavljamo najpogostejše dileme pri obravnavi anogenitalnih bradavic. Infografiko smo pripravili s prof. dr. Špelo Smrkolj, dr. med.
Terapevtske dileme v klinični praksi
Zdravljenje anogenitalnih bradavic zahteva več kot le izbiro ustrezne terapije. Kako dobro poznate praktične vidike obravnave – od imunomodulatornega in kombiniranega zdravljenja do komunikacije z bolnikom in cepljenja proti HPV? Kviz je recenzirala prof. dr. Špela Smrkolj, dr. med., spec. ginekologije in porodništva, z Ginekološke klinike UKC Ljubljana.
Naredimo korak naprej pri presejanju za KLB
Kakšne so prve izkušnje v klinični praksi z uporabo protokola presejanja za kronično ledvično bolezen (KLB) v timu družinske medicine, razlaga prim. prof. dr. Danica Rotar Pavlič, dr. med., spec. družinske medicine iz ambulante Galenia in s Katedre za družinsko medicino MF UL. Poudarja, da je ključna preiskava za njeno odkrivanje določanje razmerja albumina in kreatinina v urinu (UACR), ki bi se na primarni ravni morala uporabljati čim širše.
Zakaj bodo vročinski valovi vse daljši in pogostejši
Že v sredini junija se je začel prvi letošnji vročinski val. Tako visoke rekordne temperature, kot je pojasnila klimatologinja dr. Tjaša Pogačar, smo dosegali v različnih letih že nekje od leta 2000, ko se tudi poletna vročina pojavlja prej, že maja in junija, ter traja do konca avgusta ali celo septembra. Kar je neposredna posledica podnebnih sprememb, ki vplivajo na kakovost življenja. Kaj nas čaka v prihodnosti?
Kaj se zgodi s hormoni med postenjem?
Med novodobnimi prehranskimi vzorci sta posebno zanimanje strokovne in laične javnosti pritegnila prekinitveni in dolgotrajni post. V zadnjih letih je predvsem prekinitveni post v populaciji postal zelo razširjen, zato za zdravnika to ni več le prehranski trend, ampak pogost klinični kontekst, ki lahko pomembno vpliva na obravnavo bolnika. Pišeta Rok Herman, dr. med., in Jure Tršan, dr. med., z UKC Ljubljana.
Stroka poziva k spremembam pri obravnavi starejših
Obravnava starejših bolnikov temelji na osnovnih in ne na subspecialističnih konceptih, poudarja prof. dr. Mišo Šabović, dr. med., spec. interne medicine, kardiologije in vaskularne medicine s KO za žilne bolezni UKC Ljubljana. Za poenostavitev celovitega geriatričnega pregleda predstavlja možnosti, ki obravnavo usmerjajo od bolezni k funkcionalnemu stanju bolnika.
Koliko podhranjenosti ste diagnosticirali?
To vprašanje je Luka Puzigaća, dr. med., postavil udeležencem nedavne 8. Šole klinične prehrane, ki jo je organiziralo Slovensko združenje za klinično prehrano pod vodstvom prof. dr. Nade Rotovnik Kozjek, dr. med. Šola uči o enostavnih možnostih diagnostike in zdravljenja motenj prehranjenosti tako v ambulantah družinske medicine kot na sekundarnem nivoju. Hiter razvoj področja potrjuje tudi nedavna uradna potrditev specializacije iz klinične prehrane.
Izzivi in priložnosti EU na področju prehranskih dopolnil
Študije kažejo, da je vnos mikrohranil v evropski populaciji daleč od optimalnega. Kakšen je predviden vpliv prehranskih dopolnil na javno zdravje in javno blagajno v številkah? Kako bodo predlagane maksimalne ravni mikrohranil v prehranskih dopolnilih in obogatenih živilih na ravni EU vplivale na zdravje populacije? Kako področje prehranskih dopolnil obravnava Ministrstvo za zdravje? Mnenja predstavljata Patrick Coppens, direktor za zakonodajne in znanstvene zadeve iz Food Supplements Europe, in Tamara Srdarev Smole iz Združenja za prehranska dopolnila.
HPV v številkah
S HPV se pri različnih stikih v življenju okuži 80 % moških in žensk, okužbe pa se pojavljajo skozi vse življenje. Kakšno je breme okužb z neonkogenimi in onkogenimi genotipi HPV? Kakšna sta učinkovitost in varnost cepiva in zakaj je pomembno cepiti tudi dečke? Vsebino je recenzirala prim. prof. dr. Danica Rotar Pavlič, dr. med.
S HPV povezani raki glave in vratu
HPV-pozitivni raki orofarinksa so v porastu, pogosteje prizadenejo mlajše bolnike, njihova incidenca pa narašča tudi v Sloveniji. O pomenu prepoznavanja simptomov na primarni ravni, ustrezni napotitvi, diagnostiki, zdravljenju in prognozi ter utemeljenosti cepljenja proti HPV razlaga izr. prof. dr. Robert Šifrer, dr. med., spec. otorinolaringologije s Klinike za otorinolaringologijo in cervikofacialno kirurgijo UKC Ljubljana.
HPV – seznani se!
Humani papilomavirus (HPV) je eden najpomembnejših povzročiteljev virusnih okužb in glavni vzrok številnih predrakavih sprememb ter kar šest vrst rakov, ki jih s cepljenjem lahko preprečimo. Zato je pomembno, da v ambulantah družinskega zdravnika mlade aktivno vabimo na cepljenje proti HPV, je na 29. Schrottovih dnevih poudarila prim. prof. dr. Danica Rotar Pavlič, dr. med., spec. družinske medicine, ki dela v ambulanti Galenia in predava na Katedri za družinsko medicino Medicinske fakultete UL.
Starizem v vsakdanjem življenju
Živimo v družbenem času, ki starosti pripenja vrsto stereotipov in predsodkov. S tem to življenjsko obdobje pogosto povezuje z negativnimi pomeni ter ga tako obravnava kot breme in težavo. Starost se čez posameznika razpne kot njegova nosilna, prva in osnovna identiteta. Starizem z različnimi odmevi v vsakdanjiku pa kot člani družbe lahko ne le udejanjamo, temveč v veliki meri tudi ponotranjimo.
Pot bolnika k dermatovenerologu in onkologu
Izr. prof. dr. Tanja Mesti, dr. med., spec. internistične onkologije z OI Ljubljana, ter Katarina Šmuc Berger, dr. med., spec. dermatovenerologije iz SB Izola predstavljata novosti in priložnosti za izboljšave pri napotovanju bolnikov s kožnim rakom v dermatovenerološko in onkološko ambulanto. Kaj je ključno za najhitrejšo obravnavo?
10 let tretjega stebra onkološkega zdravljenja
V Sloveniji smo pred desetimi leti dobili prvo zdravljenje z imunoterapijo, ki je pomembno spremenila zdravljenje in potek bolezni pri številnih vrstah raka. O tem, kako deluje in kakšno vlogo ima specialist družinske medicine pri prepoznavanju imunsko pogojenih neželenih učinkov, je razložila Marina Čakš, dr. med., spec. internistične onkologije z Oddelka za onkologijo UKC Maribor.
Aktualna revija
