Bolniki o nemotoričnih simptomih pogosto ne poročajo
Na katere simptome in znake moramo biti pozorni pri bolniku s sumom na Parkinsonovo bolezen? Kako po postavitvi diagnoze pravočasno prepoznati napredovanje bolezni? Kako lahko odločitve olajša sistematična uporaba vprašalnikov in heteroanamneze? Ob predstavitvi primera 75-letne bolnice z napredovalo boleznijo odgovarja Katarina Horvat, dr. med., spec. nevrologije iz SB Celje.
Motnje spanja kot kazalnik poteka Parkinsonove bolezni
Kako pomembne so motnje spanja v klinični sliki Parkinsonove bolezni? Ali lahko presežejo vlogo nemotoričnega simptoma in postanejo zgodnji kazalnik napredujočega nevrodegenerativnega procesa? To vse bolj prepoznavno področje raziskav in klinične prakse, v katerem v ospredje stopa dogajanje v fazi spanja REM, sta predstavili specialistki nevrologije prof. dr. Maja Trošt, dr. med., in prof. dr. Leja Dolenc Grošelj, dr. med.
Metabolna obravnava pri ponavljajočih se ledvičnih kamnih
Ledvični kamni so povezani tako z ledvičnimi kot tudi s srčno-žilnimi zapleti ter povečano incidenco zlomov kosti. Kako prepoznati in obravnavati bolnike s povečanim tveganjem za pojav resnejših zapletov? Kdaj jih napotiti k urologu in kdaj k nefrologu? Odgovarja doc. dr. Andrej Škoberne, dr. med., spec. nefrologije, s Kliničnega oddelka za nefrologijo UKC Ljubljana.
Kritični pogled na nove ameriške prehranske smernice
Ameriške prehranske smernice 2025–2030 ne prinašajo vsebinskega preloma. Ponavljajo znana načela varovalne prehrane, več pozornosti pa pritegneta obrnjena prehranska piramida ter poudarek na beljakovinah in polnomastnih živilih. Ker ti poudarki niso vedno usklajeni z evropskimi modeli, je pri njihovi rabi potrebna strokovna presoja. Analizo smernic je pripravila dr. Irena Hren, univ. dipl. inž. živil. tehn., klinična dietetičarka iz SB Novo mesto.
O biopsihosocialnih dejavnikih in diagnostičnem modelu
Na EHC sta prof. dr. Marjan Zaletel, dr. med., ter prim. prof. dr. Bojana Žvan, dr. med., višja svetnica, predstavila zanimiv prispevek k razumevanju migrene in glavobolnih motenj s poudarkom na biopsihosocialnih dejavnikih. Vmesni rezultati diagnostične raziskave TARA, v kateri so sodelovali Jožef Magdič, dr. med., Timotej Petrijan, dr. med., in Nuša Breznik, dr. med., kažejo potencial multimodalnega spremljanja za napovedovanje migrenskih napadov.
Novi dokazi o učinkovitosti in varnosti terapij proti CGRP
Na EHC so bile predstavljene številne raziskave, ki potrjujejo učinkovitost in varnost terapij z monoklonskimi protitelesi proti CGRP ter gepantov pri zdravljenju migrene. Dolgoročni podatki iz realnega kliničnega okolja kažejo pomembno zmanjšanje števila mesečnih migrenskih dni ob dobrem prenašanju, medtem ko vse več dokazov potrjuje tudi vlogo gepantov pri profilaktičnem in akutnem zdravljenju ter izboljšanju kakovosti življenja bolnikov.
Ključni poudarki kongresa EHC 2025
Nedavni Evropski kongres o glavobolu (EHC) je postregel z nekaterimi zanimivimi poudarki. O mestu gepantov v akutnem zdravljenju migrene, standardizaciji nevromodulacije, kombinacijah zdravljenja in migreni kot prioriteti zdravstvenih sistemov je spregovorila Nuša Breznik, dr. med., spec. nevrologije s Klinike za nevrologijo UKC Maribor.
Kagrisema pri odraslih s prekomerno telesno težo ali debelostjo in SB2
Osebe z debelostjo imajo povišano tveganje za razvoj sladkorne bolezni tipa 2 (SB2), po drugi strani pa ima več kot 90 % oseb s SB2 prekomerno telesno težo ali debelost. Usmerjanje na telesno težo kot primarni cilj zdravljenja lahko izboljša urejenost glikemije, zmanjša potrebo po inzulinu in pojav zapletov, povezanih z debelostjo, ter izboljša kakovost življenja.
Dolgotrajna oskrba na domu: pristopi, izzivi in priložnosti
Zakon o dolgotrajni oskrbi (ZDOsk-1) je izziv sedanjosti in temelj prihodnosti. Do zdaj je pomembno vplival na delo izbranih zdravnikov, patronažnega varstva in socialnih služb. Z naknadno sprejetim interventnim zakonom (ZUOPCSD) so bila številna odprta vprašanja odpravljena, postopki pa poenostavljeni. V času, ko je pritisk starajoče se populacije vse izrazitejši, postaja iskanje trajnostnih rešitev nuja, ne zgolj izbira. Kako pa je v praksi?
Zavedanje in ovire pri upoštevanju kliničnih smernic v Sloveniji
Klinične smernice so ključne za standardizacijo zdravstvene oskrbe, vendar je njihovo upoštevanje v primarnem zdravstvu po svetu pogosto nedosledno. Kakšna pa je uporaba kliničnih smernic med zdravniki družinske medicine v Sloveniji?
Akupunktura za obvladovanje kronične bolečine v križu
Akupunktura je učinkovita in varna dopolnilna možnost zdravljenja za starejše osebe z bolečino v križu (BVK), je pokazala randomizirana raziskava, ki je bila izvedena po naročilu ameriške zdravstvene zavarovalnice in objavljena v reviji JAMA.
Prve slovenske Smernice za zadostno preskrbljenost z vitaminom D
V razširjenem zimskem času pri nas primanjkuje vitamina D kar 80 % prebivalcev, hudo pomanjkanje pa je prisotno pri 40 % odraslih. Katere skupine so še posebej ogrožene? Kakšna so nova priporočila za otroke in mladostnike? Kaj lahko pomeni pomanjkanje vitamina D za nosečnice? Kakšna so priporočila glede na populacijske skupine in ITM? Pojasnjuje prof. dr. Marija Pfeifer, dr. med., spec. interne medicine iz Medicinskega centra Crystal.
Pred 40 leti obsojeni na smrt, danes kreditno sposobni
Mineva 40 let od začetkov uspešnega preprečevanja in obvladovanja okužbe s HIV v Sloveniji, obletnico pa je NIJZ obeležil s prireditvijo in okroglo mizo, posvečeno vsem, ki so stopali po tej trnovi poti. Obdobje od prvih usodnih diagnoz do skorajda vsakdanjega življenja z okužbo je zaznamovalo ogromno majhnih korakov v odnosih in nekaj osupljivih znanstvenih dosežkov.
Umetna inteligenca kot družabnik
Umetna inteligenca (UI) je danes družbeno dejstvo, pri čemer se vse pogosteje dogaja, da se ljudje nanjo obrnejo tudi ob različnih čustvenih in psiholoških težavah. V teh primerih ChatGPT prevzema vlogo družabnika, sogovornika ali celo nekakšnega svetovalca. Za druženje, torej ko potrebujejo pogovor, je orodja UI uporabljalo že 17 % uporabnikov, a to ima precej pasti. Nanje opozarja doc. dr. Simon Brezovar, klinični psiholog z Nevrološke klinike UKC Ljubljana.
Zdravljenje napreduje, kaj pa diagnostika?
Kako lahko združenje bolnikov podpre delo družinskega zdravnika pri informiranju bolnikov z rakom prebavil ali sumom nanj? Kakšne so posledice diagnostičnih zastojev in samoplačniških preiskav? Zakaj moramo redefinirati pogled na rake prebavil pri mlajših odraslih? Ivka Glas, predsednica Združenja EuropaColon Slovenija, ob skrb zbujajočih epidemioloških trendih in sistemskih ovirah poziva k še tesnejšemu povezovanju.
Rehabilitacija takoj po diagnozi
Kako primarna in sekundarna raven sodelujeta s terciarno pri celostni rehabilitaciji bolnikov z rakom debelega črevesa in danke? Kam nas usmerja klinična pot za celostno rehabilitacijo teh bolnikov? Odgovarja izr. prof. dr. Martina Reberšek, dr. med., spec. internistične onkologije z Onkološkega inštituta Ljubljana. Predstavlja tudi dokaze, da je strukturirana telesna vadba oblika onkološkega zdravljenja.
Usmeritve za družinskega zdravnika pri rakih prebavil
Na 1. nacionalnem posvetu o rakih prebavil so opozorili na zaskrbljujoče naraščanje incidence rakov prebavil pri mlajših odraslih. To zahteva nove pristope za spodbujanje zgodnje in ustrezne diagnostike. Sklepe posveta povzema prim. prof. dr. Danica Rotar Pavlič, dr. med., spec. družinske medicine, iz Ambulante Galenia in Katedre za družinsko medicino MF UL.
Izzivi in priložnosti za boljše izide zdravljenja raka želodca
Po podatkih Registra raka je bilo leta 2021 petletno preživetje bolnikov z rakom želodca približno 30-odstotno. Več kot 80 odstotkov bolnikov je ob diagnozi že imelo lokalno napredovalo ali razsejano bolezen, pri več kot 60 odstotkih bolnikov se po resekciji bolezen v dveh letih ponovi. Kateri pristopi napovedujejo boljše izide?
V programu Svit so najmanj odzivni 50-letni moški
Podpora ali pomanjkanje podpore družinskih zdravnikov se v praksi lahko pokaže v stopnji odzivnosti na presejalne programe, pravi dr. Dominika Novak Mlakar, dr. med., spec. javnega zdravja, predstojnica Centra za zgodnje odkrivanje raka pri NIJZ in vodja programa Svit. Kako so družinski zdravniki pripomogli k rezultatom programa Svit in kaj moramo še narediti, da bi se približali 70-odstotni presejanosti prebivalstva?
O novejši možnosti zdravljenja vazomotornih simptomov
Kakšne možnosti zdravljenja imajo na voljo ženske v menopavzi z vazomotornimi simptomi, ki ne morejo ali ne želijo prejemati hormonskega zdravljenja? V videu Mariusz Kosi, dr. med., spec. ginekologije in porodništva iz centra Doktor Kosi predstavi z dokazi podprto terapijo ter učinkovitost zdravljenja z novejšo nehormonsko terapijo. Kakšne so prve klinične izkušnje zdravljenja s fezolinetantom?
Aktualna revija
