Zdravljenje in lajšanje težav: kaj je z dokazi podprto?
Po nekaterih podatkih kar tri četrtina žensk doživlja menopavzne težave, ki lahko trajajo več let. Zlati standard za zdravljenje vročinskih oblivov in nočnega potenja je hormonsko zdravljenje. Kako predpišemo to terapijo? Katere z dokazi podprte možnosti so na voljo pri nas za nehormonsko lajšanje težav?
Kako pristopiti k obravnavi VMS?
Mnogo žensk težav z vazomotornimi simptomi (VMS) ne povezuje neposredno z menopavzo, zato k zdravniku ne pridejo pravočasno ali pa zaradi stigme in napačnih informacij ne poiščejo pomoči, poudarja Tinkara Srnovršnik, dr. med., spec. ginekologije in porodništva iz ZD Ljubljana. Kateri so še izzivi v obravnavi? Kakšno naj bo optimalno obvladovanje težav, povezanih z menopavzo?
Odtegnitveni simptomi antidepresivov in ustrezno ukinjanje
V Sloveniji je antidepresive leta 2021 prejemalo okoli osem odstotkov prebivalcev, zaključku zdravljenja pa pogosto sledijo odtegnitveni simptomi. Ali jih znamo ustrezno prepoznati in ločiti od relapsa bolezni? Kateri so dejavniki tveganja za pojav odtegnitvenih simptomov? Ali jih povzročajo vsi antidepresivi in kakšna so konkretna priporočila za njihovo ukinjanje? Pojasnjuje mag. Maja Petre, mag. farm., spec. klinične farmacije iz Centralne lekarne UKC Maribor.
Preprečevanje pnevmokoknih okužb pri odraslih
Invazivne pnevmokokne okužbe so lahko za bolnika veliko breme, za marsikoga pa so tudi usodne. Kakšen je sodobni pristop preprečevanja okužb pri odraslih in kako invazivne pnevmokokne bolezni spremljamo v Sloveniji? Tomaž Vovko, dr. med., spec. infektologije in intenzivne medicine s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana, je problematiko predstavil na dogodku Starostnik s pljučno boleznijo.
Dva tedna za diagnostiko, šest za optimizacijo terapije?
Smernice poudarjajo pomen zgodnje, hitre in multidisciplinarne obravnave bolnika s srčnim popuščanjem. Družinski zdravnik ostaja stalnica te največkrat kompleksne in kontinuirane obravnave. Kje je prispevek primarne ravni največji? Sporočila smo pripravili v sodelovanju s prim. Cirilo Slemenik Pušnik, dr. med., spec. interne medicine, kardiologije in vaskularne medicine iz SB Slovenj Gradec.
Srčno popuščanje v oskrbi različnih specialistov: izkušnje SB Trbovlje
Analiza obravnave bolnikov s srčnim popuščanjem je razkrila nekatere razlike, če bolnika vodi kardiolog oz. internist nekardioloških strok. Ugotovitve je pokomentiral avtor analize prim. asist. Boštjan Leskovar, dr. med., spec. interne medicine, FESC, iz SB Trbovlje. Pri predpisovanju katerih vrst zdravil smo usklajeni in kje so razlike največje?
Titracija zdravil: med priporočili in kliničnimi dilemami
Pri titriranju zdravil do največjega priporočenega oziroma prenosljivega odmerka je v praksi včasih treba ravnati nekoliko bolj previdno. V nekaterih primerih lahko hitra titracija in sočasno uvajanje zdravil povzročita slabo adherenco ali celo zavrnitev zdravljenja. Kaj storiti takrat?
Zmanjšajmo terapevtske zamude pri napredovali Parkinsonovi bolezni
Prej ko se začne katerakoli oblika kontinuiranega zdravljenja Parkinsonove bolezni, tem bolj je učinkovita in tem bolj izboljša kakovost življenja bolnikov. Kljub odlični dostopnosti in visoki uspešnosti uvajanja tovrstnega zdravljenja v Sloveniji pa ostaja delež napotenih ali zdravljenih bolnikov presenetljivo majhen. Kakšni so razlogi za odlašanje pri bolnikih in pri zdravnikih?
Pravočasno v Ambulanto za kontinuirana zdravljenja
Kako v nevrološki ambulanti prepoznamo bolnika z napredovalo fazo Parkinsonove bolezni in kdaj je čas za pogovor o možnosti uvedbe kontinuiranega zdravljenja? O pravočasni komunikaciji in napotitvah spregovori Katarina Horvat, dr. med., spec. nevrologije iz Splošne bolnišnice Celje.
Novi algoritmi za zdravljenje migrene
Prim. prof. dr. Bojana Žvan, dr. med., višja svetnica, spec. nevrologije, predstavlja ključne spremembe novih algoritmov za preventivno ter akutno zdravljenje migrene. Algoritmi, o katerih so razpravljali na dogodku Migrena 2025, so osnova slovenskih priporočil v nastajanju za zdravljenje, predvsem pa bodo v pomoč pri zdravljenju bolnikov na primarni ravni.
Vloga družinskega zdravnika pri zdravljenju migrene
Kaj lahko stori družinski zdravnik za bolnike z migreno? Katero terapijo lahko uvede? Kdaj je primerna napotitev k specialistu? Razlaga prim. dr. Aleksander Stepanović, dr. med., spec. splošne medicine, iz ZD Škofja Loka in Katedre za družinsko medicino Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani.
Populacijski vs. prilagojeni programi presejanja za melanom
Na 11. svetovnem kongresu o melanomu in 21. kongresu Evropske akademije za dermatovenerologijo so strokovnjaki predstavili različna stališča o prednostih programov presejanja za kožnega raka na ravni prebivalstva v primerjavi s ciljanimi pristopi. Razprava je poudarila tudi skrb glede zdravstvenih virov, prekomernega diagnosticiranja in resničnega vpliva presejanja na smrtnost.
Breme zunajčrevesnih manifestacij KVČB
Zunajčrevesne manifestacije kronične vnetne črevesne bolezni (KVČB) so za nekatere bolnike lahko celo bolj obremenjujoče kot osnovna bolezen, zato jih je pomembno prepoznati in ustrezno zdraviti, je na 3. srečanju slovenskega registra za KVČB poudarila Nataša Brglez Jurečič, dr. med., spec. interne medicine iz Diagnostičnega centra Bled.
Vadba na recept ni le modna muha
Kakšen je koncept vadbe na recept? Kako jo predpišemo, zakaj gre za najbolj univerzalno intervencijo in kateri so možni redki zapleti ter neželeni učinki? Na katerih področjih vadba dokazano zmanjšuje porabo zdravil? Pojasnjuje Matej Kokalj Kokot, dr. med., spec. medicine športa s Fakultete za šport.
Atopijski dermatitis pri otrocih in mladostnikih
Atopijski dermatitis prizadene do 20 % otrok in mladostnikov, pojavnost v odrasli dobi pa se giblje od 2 do 10 %. Bolezen je kompleksna, v hujših oblikah lahko zelo negativno vpliva na kakovost bolnikovega življenja ter močno obremeni družino in okolico, poudarja Olga Točkova, dr. med., spec. dermatovenerologije z Dermatovenerološke klinike UKC Ljubljana. Kakšni so koraki v diagnostiki in kateri so sodobni pristopi v zdravljenju?
Kako obravnavati okužbe sečil?
Kako pristopiti k diagnosticiranju nezapletenih okužb sečil? Na kaj moramo biti pozorni pri starostnikih? Kaj je pomembno v laboratorijski diagnostiki? Kaj nas vodi pri izbiri ustreznega antibiotika? Vsebino je pripravila prof. dr. Bojana Beović, dr. med., spec. infektologije s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana.
Zdravje mišic
Zdravje mišic je postalo v zadnjih letih pomembna zdravstvena tema. Prav ste prebrali, mišice so namreč zakladnica zdravja. Tradicionalni pogled je mišice povezoval predvsem s strukturnim vidikom telesne drže in gibanja ali pa nam je misel ušla na lepo mišičasto telo. Na podlagi sodobnih raziskav pa se je pogled na fiziološko vlogo mišic zelo spremenil.
Kdo sodi v ambulanto za pljučno hipertenzijo?
Pljučna hipertenzija (PH) je redka bolezen, katere simptomi so relativno nespecifični, zato se pogosto zgodi, da od prvih simptomov do postavitve diagnoze mine več tednov, mesecev, včasih celo let. Nekatere redke oblike lahko učinkovito zdravimo s specifičnimi zdravili (ali interventnimi/kirurškimi posegi), zgodnja uvedba teh zdravil je v tem primeru ključna.
Nevromielitis optika zahteva hitro ukrepanje
»Nevromielitis optika (NMO) je redka avtoimunska bolezen osrednjega živčevja, ki lahko pusti hude posledice, zato imajo izjemno pomembno vlogo zgodnje prepoznavanje, diagnosticiranje in zdravljenje. Neprepoznana in nezdravljena bolezen vodi v hudo invalidnost,« opozarja doc. dr. Alenka Horvat Ledinek, dr. med., spec. nevrologije z Nevrološke klinike UKC Ljubljana.
Dolgotrajno zdravljenje z betablokatorji po srčnem infarktu
Mnogi bolniki po srčnem infarktu prejemajo betablokatorje dosmrtno, saj optimalno trajanje takšnega zdravljenja ni znano. Rezultati raziskave, v kateri so želeli ugotoviti, ali je omenjeno zdravljenje varno skrajšati, so bili nedavno objavljeni v reviji NEJM.
Aktualna revija
