Pot bolnika z migreno: pogled zdravnika družinske medicine na preventivno zdravljenje
Migrena je ena najpogostejših onesposabljajočih nevroloških bolezni, ki funkcionalno in emocionalno prizadene 12 % odrasle populacije prav v posameznikovem delovnem in reproduktivnem obdobju. Zdravnik družinske medicine (ZDM) je prvi zdravnik, s katerim se sreča bolnik z migreno, ta mu predpiše tudi ustrezno zdravilo za zdravljenje akutnih napadov ali terapijo za preprečevanje migrene. Kako pristopiti k preventivnemu zdravljenju, razlaga Mihaela Strgar Hladnik, dr. med., spec. splošne medicine iz ZD Ljubljana.
Pot bolnika s pljučnim rakom v zdravstvenem sistemu skozi oči zdravnika družinske medicine
Tretjina bolnikov z enakimi simptomi obišče izbranega osebnega zdravnika tri- do štirikrat, preden je opravljena diagnostika oziroma izvedena napotitev na sekundarni nivo zaradi suma na pljučnega raka. Ključni izzivi pri obravnavi teh bolnikov ostajajo izboljšanje prepoznavanja simptomov tako pri bolnikih kot pri zdravnikih primarne ravni, skrajšanje poti do specialistične obravnave in uvedba enotnih smernic za obravnavo bolnikov, pri katerih posumimo na raka pljuč.
Kako ukrepati ob sumu na GVT?
Globoka venska tromboza (GVT) ostaja pomemben, pogosto spregledan klinični izziv, ki zahteva hitro prepoznavanje in ukrepanje. V infografiki smo zajeli, kako sistematično pristopiti k bolniku s sumom na GVT, katere dejavnike tveganja je nujno upoštevati, kdaj uporabiti D-dimer in UZ, kdaj začeti z antikoagulantnim zdravljenjem in kdaj je potrebna obravnava v bolnišnici.
Globoka venska tromboza: izzivi in rešitve v klinični praksi
Kako pravočasno prepoznati opozorilne znake globoke venske tromboze v ambulanti družinske medicine in preprečiti hude zaplete, kot je pljučna embolija? Katero zdravljenje izbrati in kako bolnike dolgotrajno spremljati? Odgovarja Tjaša Schwarzbartl, dr. med., spec. družinske medicine iz Zdravstvenega doma dr. Julija Polca Kamnik.
Kongres ERS 2025: razprava o e-cigaretah in opuščanju kajenja
V Amsterdamu je konec septembra potekal kongres Evropskega respiratornega združenja (ERS), na katerem so predstavili tudi nova odkritja o vplivu kajenja in uporabe tobačnih izdelkov na zdravje ter o novi možnosti diagnosticiranja majhnih tumorjev na težko dostopnih mestih. Zbrali smo nekaj zanimivih objav.
O prvih slovenskih smernicah za opuščanje kajenja
V pripravi so prve slovenske smernice za opuščanje kajenja, ki bodo zajele vse razpoložljive možnosti pomoči pri opuščanju nikotinskih izdelkov v Sloveniji. Kakšno podporo lahko nudimo kadilcem, s kakšnimi izzivi se srečujemo pri farmakoterapiji in zakaj bi morali smernice poznati vsi zdravstveni delavci? Na vprašanja odgovarja dr. Tomaž Čakš, dr. med., spec. javnega zdravja z NIJZ.
Sledenje bolnikov s pljučnim rakom
Kljub napredku v diagnostiki, kirurgiji, obsevanju in sistemskem zdravljenju ostaja tveganje za ponovitev bolezni ali pojava novega primarnega raka pljuč
pomembno. Zato je sledenje po zaključenem zdravljenju nepogrešljiv del celostne obravnave, poudarja izr. prof. dr. Jasna But Hadžić, dr. med., spec. onkologije z radioterapijo z Onkološkega inštituta Ljubljana.
Neželeni učinki sistemskega zdravljenja pljučnega raka
Na 5. šoli pljučnega raka, ki je potekala v začetku oktobra na Onkološkem inštitutu Ljubljana, je Loredana Mrak, dr. med., spec. internistične onkologije s Klinike Golnik, predstavila ključne neželene učinke kemoterapije, tarčne terapije in imunoterapije z zaviralci imunskih nadzornih točk ter osnovne ukrepe za njihovo obvladovanje.
Klinična prehrana v paliativni oskrbi
Koristi prehranske podpore pri bolnikih z napredovalim rakom je treba skrbno pretehtati, poudarja prim. dr. Maja Šeruga, dr. med., spec. interne medicine in gastroenterologije z Oddelka za onkologijo UKC Maribor. Kako ocenimo prehranske pomanjkljivosti? Katere vidike je treba upoštevati pri odločitvi o medicinski prehranski terapiji? Kdaj je treba prehransko terapijo prekiniti?
Nad težave proaktivno
Najbolj moteči simptomi v perimenopavznem in zgodnjem postmenopavznem obdobju so vročinski oblivi in nočno potenje, ki prizadenejo kar tri četrtine žensk. Ti simptomi pomembno znižujejo kakovost življenja in so pogost razlog za obisk zdravnika. Tinkara Srnovršnik, dr. med., spec. ginekologije in porodništva iz ZD Ljubljana, nam je razložila, kako se lotiti teh izzivov in optimalno obravnavati težave.
Klinična in ekonomska smotrnost farmacevta predpisovalca
Zaključil se je pilotni projekt o nadgradnji sodelovanja med zdravnikom in farmacevtom svetovalcem, ki je potekal v štirih zdravstvenih domovih v Sloveniji. Vodja projekta, izr. prof. dr. Matej Štuhec, mag. farm., spec. klin. farmacije iz ZD Ormož in Medicinske fakultete Univerze v Mariboru, predstavlja rezultate. Vpliv na stroške je izjemen. Za koliko pa se je izboljšalo sledenje smernicam? Kako je s kakovostjo življenja in za koliko se je povečalo število receptov, ki so dosegli vnaprej določene klinične izide?
Epidemija neadherence
V zadnjih letih se neadherenca vse bolj prepoznava kot resen izziv zdravstvenega sistema. Pri srčno-žilnih boleznih je pogosta in ima ključen vpliv na potek bolezni. Dejanska adherenca, ki jo lahko razberemo iz registrov, je bistveno nižja, kot jo navajajo nekatere randomizirane kontrolirane klinične raziskave. Piše asist. Tjaša Furlan, dr. med., spec interne medicine iz SB Trbovlje.
Kaj prinaša sprejem Zakona o konoplji za omejeno osebno rabo?
Mateja Jandl, dr. med., spec. javnega zdravja z NIJZ predstavlja mnenje stroke o predlogu Zakona o konoplji za omejeno osebno rabo, ki bi imel dolgoročne posledice za zdravje populacije, predvsem mladih. Kakšne so izkušnje iz tujine? Kakšno tveganje uporaba konoplje predstavlja v prometu in na delovnem mestu? Katera simbolna sporočila prinaša predlog zakona?
Novo orožje proti pnevmokokom
Streptococcus pneumoniae (pnevmokok) je eden najuspešnejših organizmov na planetu, zato je v boju proti okužbam s to bakterijo zelo pomembna preventiva. Prof. dr. Janez Tomažič, dr. med., spec. infektologije in interne medicine s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana, predstavlja nov pristop – cepljenje otrok z eno vrsto cepiva in odraslih z drugim.
Skriti vzrok utrujenosti
Mag. Lili Steblovnik, dr. med., spec. ginekologije in porodništva s KO za perinatologijo Ginekološke klinike UKC Ljubljana, je na 28. Schrottovih dnevih spregovorila o močnih menstrualnih krvavitvah kot skritem vzroku utrujenosti pri ženskah v rodni dobi, sploh v kombinaciji s pomanjkljivim vnosom železa.
Hormonska kontracepcija ter tveganje za možgansko kap in srčni infarkt
Po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije danes hormonsko kontracepcijo uporablja približno 248 milijonov žensk po svetu. Vse trenutno dostopne terapije so podobno učinkovite pri preprečevanju neželene nosečnosti, pri kliničnem odločanju pa glavni dejavnik ostaja varnost.
Zdravljenje hiperglikemije
V preglednici zdravil za zdravljenje hiperglikemije, smo s Saro Kendo, mag. farm., spec. klin. farm. iz SB dr. Franca Derganca Nova Gorica, ter doc. dr. Miodragom Janićem, dr. med., spec. interne medicine s KO za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni UKC Ljubljana, na enem mestu zbrali dostopno terapijo v Sloveniji.
Zdravljenje debelosti pri nas
Debelost je kronična bolezen, ki zahteva dolgotrajno obvladovanje in zdravljenje, poudarja doc. dr. Miodrag Janić, dr. med., spec. interne medicine s KO za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni UKC Ljubljana. Kakšne cilje zasledovati in kako do njih z možnostmi, ki so na voljo pri nas?
Novi algoritmi zdravljenja migrene
Novejša specifična zdravila za zdravljenje migrene, kot so gepanti in monoklonska protitelesa proti peptidu, povezanim z genom za kalcitonin, imajo pomembne klinične prednosti pred starejšimi zdravili. Ta zdravila bi lahko uporabili že kot zdravila prve izbire, če je to klinično utemeljeno, poudarja prim. prof. dr. Bojana Žvan, višja svetnica, dr. med., spec. nevrologije.
Širjenje debelosti med svetovnim prebivalstvom
V raziskavi, objavljeni v reviji Lancet, so avtorji ocenili trenutno stanje in napovedali prihodnje trende razširjenosti prekomerne telesne teže in debelosti v raznih delih sveta. Ti podatki so lahko koristna podlaga učinkoviti javnozdravstveni strategiji za obvladovanje epidemije debelosti.
