EASD 2025: nova dognanja za optimizacijo obravnave oseb s sladkorno boleznijo
Izsledki, ki so bili predstavljeni na letošnjem kongresu Evropskega združenja za proučevanje sladkorne bolezni (EASD), so izjemnega pomena za obravnavo oseb s sladkorno boleznijo tipa 2, pri katerih se je treba osredotočati na čim boljšo urejenost glikemije, zaščito srčno-žilnega sistema in ledvic, obvladovanje debelosti in negativnega stresa zaradi sladkorne bolezni ter dosleden predpis modernih tehnologij. Z veseljem pričakujemo prihod novih zdravil in tehnologij tudi v Slovenijo, kar bo še izboljšalo in poenostavilo obravnavo v vsakodnevni klinični praksi.
Kagrisema pri odraslih s prekomerno telesno težo ali debelostjo in SB2
Osebe z debelostjo imajo povišano tveganje za razvoj sladkorne bolezni tipa 2 (SB2), po drugi strani pa ima več kot 90 % oseb s SB2 prekomerno telesno težo ali debelost. Usmerjanje na telesno težo kot primarni cilj zdravljenja lahko izboljša urejenost glikemije, zmanjša potrebo po inzulinu in pojav zapletov, povezanih z debelostjo, ter izboljša kakovost življenja.
Hipofosfatazija
O redki genetski bolezni hipofosfataziji smo se pogovarjali z doc. dr. Matejem Rakušo, dr. med., spec. interne medicine s KO za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni UKC Ljubljana. Poudarja, da je za postavitev suma na to bolezen potreben le preprost laboratorijski test, a je pot do končne diagnoze pogosto dolgotrajna. Zdravljenje se razvija in obeta nove možnosti.
Zavedanje in ovire pri upoštevanju kliničnih smernic v Sloveniji
Klinične smernice so ključne za standardizacijo zdravstvene oskrbe, vendar je njihovo upoštevanje v primarnem zdravstvu po svetu pogosto nedosledno. Kakšna pa je uporaba kliničnih smernic med zdravniki družinske medicine v Sloveniji?
Diagnostični algoritem v obravnavi debelosti
Diagnoza debelosti zahteva potrditev presežka maščevja in oceno kliničnih značilnosti bolnika. Nova razvrstitev komisije Lancet, ki debelost razvršča v predklinično in klinično na podlagi standardiziranih kriterijev, omogoča jasno razmejitev med povišanim zdravstvenim tveganjem in boleznijo.
Intermitentno postenje ter vpliv na kardiometabolne dejavnike tveganja
Debelost, hiperglikemija in arterijska hipertenzija so pomembnejši prevalentni kardiometabolni dejavniki tveganja. Njihovo obvladovanje bi lahko ublažilo breme, ki ga prinašajo sladkorna bolezen tipa 2 in srčno-žilne bolezni.
Nov pogled na diagnosticiranje debelosti
Debelost je po novem opredeljena kot stanje presežne adipozopatije. Samo izračun indeksa telesne mase (ITM) ni več dovolj, diagnoza zahteva potrditev presežka maščevja in oceno kliničnih značilnosti bolnika. Novi standardizirani kriteriji, ki opredeljujejo predklinično in klinično debelost, omogočajo jasno razmejitev med povišanim zdravstvenim tveganjem in boleznijo ter usmerjajo odločitve o zdravljenju, poudarja prof. dr. Mojca Jensterle Sever, dr. med., spec. interne medicine s KO za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni UKC Ljubljana.
Lahko še izboljšamo urejenost glikemije?
V juniju je v Chicagu potekal že 85. kongres Ameriškega diabetološkega združenja (ADA). Na srečanju so bile predstavljene novosti s področja obravnave oseb s sladkorno boleznijo, ki prinašajo velike razbremenitve pri vodenju bolezni. Nekaj pomembnih zanimivosti je opisanih v nadaljevanju.
Zdravljenje hiperglikemije
V preglednici zdravil za zdravljenje hiperglikemije, smo s Saro Kendo, mag. farm., spec. klin. farm. iz SB dr. Franca Derganca Nova Gorica, ter doc. dr. Miodragom Janićem, dr. med., spec. interne medicine s KO za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni UKC Ljubljana, na enem mestu zbrali dostopno terapijo v Sloveniji.
Izzivi pri obravnavi MASLD
Presnovni motnji pridružena steatoza jeter (MASLD) je najpogostejša kronična bolezen jeter na svetu, za katero trenutno ocenjujejo, da prizadene več kot 30 % svetovne odrasle populacije in pomeni izziv za strokovnjake, ki se ukvarjajo z jetrnimi boleznimi. Brez primernega zdravljenja lahko MASLD vodi v resne bolezni jeter, zato zavedanje o bolezni, zgodnja diagnoza in zdravljenje lahko preprečijo razvoj številnih zapletov. Piše dr. Davorin Ćeranić, dr. med., spec. gastroenterologije z UKC Maribor.
Zdravljenje debelosti pri nas
Debelost je kronična bolezen, ki zahteva dolgotrajno obvladovanje in zdravljenje, poudarja doc. dr. Miodrag Janić, dr. med., spec. interne medicine s KO za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni UKC Ljubljana. Kakšne cilje zasledovati in kako do njih z možnostmi, ki so na voljo pri nas?
Kaj ob KLB zdravimo drugače?
Izr. prof. dr. Andreja Marn Pernat, dr. med., spec. nefrologije s KO za nefrologijo v UKC Ljubljana, poudarja, da več oseb v obdobju napredovale kronične ledvične bolezni (KLB) umre zaradi srčno-žilnih bolezni in drugih zapletov, kot dočaka končno odpoved ledvic. Kateri so najpogostejši zapleti? Kako prilagajamo zdravljenje KLB pri nekaterih sočasnih boleznih?
Intenzivno zdravljenje arterijske hipertenzije pri sladkornih bolnikih
Intenzivno zniževanje krvnega tlaka pri ogroženih bolnikih s sladkorno boleznijo (SB) in arterijsko hipertenzijo (AH) učinkoviteje preprečuje srčno-žilne dogodke kot manj intenzivno zdravljenje, je pokazala raziskava, objavljena v reviji NEJM.
Čitljivost mikrobiomskega podpisa
Metode za opredelitev mikrobov v črevesnem mikrobiomu kot potencialnih biooznačevalcev zdravja ali bolezni so v zadnjem desetletju pomembno napredovale. Sočasno narašča število raziskav, ki potrjujejo učinkovitost modifikacije mikrobioma v terapevtske namene in za spremljanje učinkov zdravljenja. V prispevku predstavljamo dosedanje ugotovitve s poudarkom na delu domačih raziskovalcev.
Zdravje mišic
Zdravje mišic je postalo v zadnjih letih pomembna zdravstvena tema. Prav ste prebrali, mišice so namreč zakladnica zdravja. Tradicionalni pogled je mišice povezoval predvsem s strukturnim vidikom telesne drže in gibanja ali pa nam je misel ušla na lepo mišičasto telo. Na podlagi sodobnih raziskav pa se je pogled na fiziološko vlogo mišic zelo spremenil.
Globalni trendi razširjenosti in zdravljenja sladkorne bolezni
V raziskavi, objavljeni v reviji Lancet, so avtorji ocenili razširjenost sladkorne bolezni in delež zdravljenih oseb s sladkorno boleznijo v različnih delih sveta. Ti podatki so pomembni za oceno zdravja populacije in učinkovitosti zdravstvenega sistema.
Kaj je novega v priporočilih ADA?
V začetku leta je izšla letna posodobitev priporočil Ameriškega diabetološkega združenja (American Diabetes Association – ADA). Posodobitve so nastale na podlagi najnovejših podatkov iz kliničnih raziskav o sladkorni bolezni (SB) z namenom, da bodo v pomoč pri optimizaciji posamezniku prilagojene obravnave oseb s SB. Nekaj jih navajamo v nadaljevanju.
Veseli smo lahko napredka zadnjega desetletja
Kako učinkoviti smo pri doseganju ciljev zdravljenja mešane dislipidemije in kaj pripomore k boljšemu sodelovanju bolnikov? Mateja Verdinek, dr. med., spec. interne medicine iz SB Jesenice, predstavlja trenutne terapevtske možnosti in prihodnost zdravljenja.
Preventiva SŽ-bolezni pri mladih bolnikih
Pri osebah s sladkorno boleznijo je treba iskati srčno-žilne (SŽ) bolezni, je na minulem dogodku MONS‘25 poudaril asist. Daniel Košuta, dr. med., spec. kardiologije in vaskularne medicine s KO za žilne bolezni UKC Ljubljana. Rdeča nit njegovega predavanja je bila optimalna primarna in sekundarna preventiva SŽ-bolezni pri mladem bolniku. Je ta kako posebna?
Aktualna revija
