Pandemije je konec, slovenske smernice imamo – kaj pa zdaj?
So danes še kakšni zadržki za optimalno obravnavo v ambulantah družinske medicine? O prednostih in nalogah družinskih zdravnikov v obravnavi oseb s sladkorno boleznijo tipa 2 razmišlja Katarina Skubec Moćić, dr. med., spec. družinske medicine iz ZD Celje.
ADA 2023: ključne novosti
Konec lanskega leta je Ameriško diabetološko združenje (American Diabetes Association, ADA) izdalo nove standarde oskrbe za leto 2023, ki vsebujejo letno posodobitev priporočil o optimalnem izvajanju zdravstvene oskrbe oseb s sladkorno boleznijo. Kaj prinaša posodobitev priporočil?
Kakšno je globalno breme SB2 pri adolescentih in mlajših odraslih?
Sladkorno bolezen tipa 2 (SB2) tradicionalno štejemo za metabolično motnjo srednje in starejše dobe ter naj bi jo pri adolescentih in mlajših odraslih srečevali redkeje. Breme te bolezni pri adolescentih in mlajših odraslih so ocenjevali v sistematični analizi, objavljeni v reviji BMJ. V njej so ocenjevali incidenco, mortaliteto in število invalidnosti prilagojenih let življenja.
Izzivi obravnave odraslih oseb s spolno disforijo
Endokrinološka obravnava odraslih oseb, katerih spolna identiteta se ne ujema z biološkim in družbenim spolom, predstavlja vse pogostejši izziv. Asist. Katarina Mlekuž Kozamernik, dr. med., spec. interne medicine iz UKC Ljubljana opisuje učinke hormonskega zdravljenja, stranske učinke, kontraindikacije in vpliv terapije na hormonsko odvisne rake.
Statini in inzulinska rezistenca med otroki s hiperholesterolemijo
Pri odraslih je terapija s statini povezana s povečano inzulinsko rezistenco, sekrecijo inzulina in tveganjem za nastanek sladkorne bolezni tipa 2. Podatki o učinkih statinov na homeostazo glukoze pri otrocih in mladostnikih, ki potrebujejo vseživljenjsko zdravljenje hiperholesterolemije, pa so pomanjkljivi.
Koruza, kokoš ali jajce?
Na EASD 2022 je bilo v sekciji z naslovom Diet from Plants to Cans predstavljenih več zanimivih raziskav o vplivu prehrane na pojavnost, obolevnost in umrljivost zaradi sladkorne bolezni (SB). Pri svetovanju o zdravi prehrani se oddaljujemo od deležev makrohranil in težimo k prehranskim vzorcem, vendar so nekatera živila zaradi svojega izvora − recimo živalskega, ali priporočil, ki nimajo nujno trdnih dokazov, še vedno kontroverzna − recimo mlečni izdelki ali jajca. Predstavljamo živila, katerih uživanje prinaša povečano tveganje za pojav SB2.
Ena diagnoza, eno zdravilo?
Bolniki, ki imajo po definiciji vsaj dve sočasni kronični bolezni ali bolezenski stanji, preplavljajo zdravstveni sistem. Tradicionalni model medicine, ki temelji na ideologiji ene bolezni, takim bolnikom ne zadošča. Na kaj se lahko naslonimo pri obravnavi, če literatura in klinične študije pogosto ne predvidevajo tolikšne kompleksnosti, pišemo v glavni temi decembrske številke pHARMONIA.
Hitreje do upočasnitve
Ali lahko naredimo več za bolnike s kronično ledvično boleznijo? Doc. dr. Željka Večerić Haler, dr. med., spec. nefrologije, in prim. prof. dr. Danica Rotar Pavlič, dr. med., spec. družinske in splošne medicine, pritrjujeta. Zaradi tesnejših multidisciplinarnih povezav in širokega dometa zaviralcev SGLT2 bo v prihodnje boljša obravnava te skupine bolnikov realen cilj.
Od popularnih do varovalnih diet
Na letošnjih Tavčarjevih dnevih so prof. dr. Borut Jug, dr. med., doc. dr. Sergej Pirkmajer, dr. med., Špela Volčanšek, dr. med., in prof. dr. Zlatko Fras, dr. med., iskali na znanosti temelječe odgovore o tem, ali imajo lahko diete dolgoročne koristi za zdravje. Kako zdravi so paleolitska, Atkinsonova, Ornisheva dieta in intermitentno postenje v primerjavi z najbolj varovalnim prehranskim režimom?
Novi konsenz ADA/EASD za zdravljenje SB2
Področje zdravljenja sladkorne bolezni v zadnjih letih s prihodom novih razredov zdravil doživlja razcvet. Zato se tudi priporočila za zdravljenje zadnja leta prilagajajo novim podatkom o obvladovanju tveganj za kronične zaplete bolezni. Kaj je odmevalo na septembrskem kongresu Evropskega združenja za proučevanje diabetesa (EASD)?
Umetna sladila ter tveganje za bolezni srca in ožilja
Umetna sladila se danes med potrošniki uveljavljajo kot privlačna alternativa dodanemu sladkorju, saj omogočajo reprodukcijo sladkega okusa z zmanjšano vsebnostjo kalorij iz prostega sladkorja. Nekatere klinične in predklinične raziskave so nakazale potencialno škodljive učinke umetnih sladil na razvoj bolezni srca in ožilja.
Prenovljene smernice za klinično obravnavo SB2
Spremembe v predpisovanju antihiperglikemičnih zdravil je na svečani predstavitvi prenovljenih slovenskih smernic predstavil prof. dr. Andrej Janež, dr. med., njihova urednica prof. dr. Draženka Pongrac Barlovič, dr. med., je predstavila še nekatere druge pomembne novosti.
Novosti v obravnavi tumorjev jeter na HPB-konziliju
V UKC Ljubljana že vrsto let redno poteka hepato-pankreatiko-biliarni konzilij (HPB-konzilij), na katerem se vsak teden obravnavajo bolniki z rakavimi obolenji jeter, trebušne slinavke in žolčnih vodov ter tudi številno drugo patologijo tega področja. Odslej je za kakovostnejšo obravnavo na voljo spletni obrazec za prijavljanje bolnikov na konzilij.
Novost v zdravljenju otrok z motnjo v rasti
»Želimo si hitre prepoznave in hitrega začetka zdravljenja otrok nizke rasti,« poudarja izr. prof. dr. Primož Kotnik, dr. med., spec. pediatrije s Pediatrične klinike UKC Ljubljana. Predstavil je pomembno novost v zdravljenju, ki zboljša adherenco in s tem njegovo učinkovitost.
Uporaba glukoznega senzorja pri predšolskih otrocih s SB1
Pri osebah s sladkorno boleznijo tipa 1 (SB1) je vse pogostejša uporaba senzorja za neprekinjeno merjenje glukoze v medceličnini (continuous glucose monitoring – CGM), ki je dokazano učinkovita pri odraslih bolnikih, pri predšolskih otrocih pa o tem še ni zadostnih podatkov.
Medicinsko-tehnični pripomočki v luči novih smernic
Damjan Justinek, dr. med., specialist interne medicine iz Bolnišnice Topolšica je na srečanju ABC diabetes predstavil uporabo medicinsko-tehničnih pripomočkov zadnje generacije tudi pri osebah s sladkorno boleznijo tipa 2. Zakaj in kdaj je to dobro za bolnika? Kako izkoristiti vse možnosti tudi glede na omejitve ZZZS v klinični praksi? Kaj bo na voljo bolnikom v prihodnosti?
Od pojava prvih težav do diagnoze tudi več let
Ob prepoznavi vnetne bolečine v križu in izključitvi drugih pogostejših razlogov bolečine v križu, kot so poškodba, hernija diska ali degenerativne spremembe, je potrebna obravnava pri revmatologu. Če pravočasno pomislimo na aksialni spondiloartritis, lahko bolnikom s to boleznijo pomembno izboljšamo kakovost življenja.
Aktualna revija
