Drugi tir v boju z diabetesom
Na jesenskem srečanju endokrinološke sekcije so med drugim govorili o tem, kaj vse ponuja drugi tir zdravljenja sladkorne bolezni po metforminu, ki letos zaznamuje 60-letnico uporabe. Posamezne skupine zdravil so predstavili zdravniki z UKC Ljubljana: doc. dr. Draženka Pongrac Barlovič, dr. med., asist. mag. Simona Ferjan, dr. med., dr. Mojca Lunder, dr. med., in prim. dr. Matjaž Vrtovec, dr. med.
Napredek pri zdravljenju Crohnove bolezni
Pri zdravljenju KVČB so se standardni terapiji z zaviralci TNF-alfa v zadnjih letih pridružile nove učinkovine, poleg selektivnega integrinskega zaviralca vedolizumaba še zaviralec interlevkinov 12/23 ustekinumab. Prof. dr. Jan Wehkamp, dr. med., iz UKC v nemškem Tübingenu ima veliko izkušenj pri zdravljenju z ustekinumabom, sicer pa je njegovo raziskovalno delo med drugim usmerjeno v iskanje vzrokov razvoja KVČB.
Sezona okužb pred vrati
Pnevmokokne okužbe povzroča bakterija Streptococcus pneumoniae (pnevmokok). Ogroženi so zlasti majhni otroci, starejši, ljudje s kroničnimi boleznimi in okrnjeno imunostjo, so na tiskovni konferenci z namenom ozaveščanja o pomenu cepljenja proti pnevmokoku povedali strokovnjaki.
Odstiranje pomena malih dihalnih poti
Male dihalne poti so bile v preteklosti pogosto prezrte in so pravo renesanso doživele šele z razvojem slikovnih tehnik. Danes vemo, da so pomemben del patofizioloških dogajanj in klinične slike pri astmi ter KOPB, in to mnogo prej, kot se spremembe pokažejo v upadu pljučne funkcije, je na Tavčarjevih dnevih povedala prim. Katarina Osolnik, dr. med., s Klinike Golnik.
Najdražje je zdravilo, ki ga bolnik ne jemlje
Neadherenca pri zdravljenju z zdravili lahko negativno vpliva na bolnikovo zdravje in posledično nesmotrno porablja vire zdravstvenega sistema. Raziskana je bila pri več kroničnih boleznih in v številnih primerih se je potrdilo, da velik delež bolnikov zdravljenje opusti že po prvi izdaji zdravil. In prav na tem mestu je vloga farmacevtov bistvena, piše asist. dr. Alenka Kovačič, mag. farm., spec. klin. farm., iz Splošne bolnišnice Murska Sobota.
Podporni programi pri multipli sklerozi že 20 let
»Pri zdravljenju multiple skleroze imamo s programi podpore bolnikom že 20-letne pozitivne izkušnje,« pravi asist. dr. Alenka Horvat Ledinek, dr. med., z Nevrološke klinike UKC Ljubljana. Začelo se je, ko so multiplo sklerozo večinoma zdravili z zdravili, ki so se aplicirala z injekcijami, nadaljuje pa se tudi pri novejših peroralnih terapijah.
Največ podpore bolnik potrebuje na začetku zdravljenja
»Podporni programi za bolnike imajo glede na podatke iz tuje literature in naše izkušnje dodano vrednost,pravi prof. dr. Matija Tomšič, dr. med. Želi pa si, da bi bolniki imeli možnost vključitve takoj ob začetku zdravljenja, ko tako podporo najbolj potrebujejo.
Tretjina kroničnih bolnikov zdravil sploh ne začne jemati
Devet desetin slovenskih zdravnikov, ki so sodelovali v spletni anketi, meni, da več kot tretjina bolnikov s kroničnimi boleznimi v Sloveniji sploh ne začne jemati predpisanih zdravil. Uporabo različnih ukrepov za spodbujanje adherence ovira predvsem pomanjkanje časa.
Maraton ne bo pomagal, če ste prej živeli nezdravo
Ameriški raziskovalci so ugotovili, da ni mogoče najti povezave med dolgoletnimi intenzivnimi treningi maratoncev in okvarami srca. Prav tako pa ni nujno, da bo takšna aktivnost izboljšala stanje srca, potem ko je posameznik dolgo živel nezdravo, kar verjamejo mnogi maratonci.
Za boljšo kakovost življenja bolnikov
Za boljšo kakovost življenja bolnikov je najpomembnejše uspešno zdravljenje. Za uspešnost predvsem dolgotrajnega zdravljenja pa je pomembno, da se bolniki držijo navodil, da zdravila redno jemljejo in da se ob pojavu neželenih učinkov takoj posvetujejo s svojim zdravnikom.
Med na novo okuženimi s HIV šestina starejših od 50 let
S HIV se na novo okuži vse več starejših od 50 let, kaže raziskava, ki so jo objavili v publikaciji The Lancet HIV. Temelji na podatkih Evropskega sistema nadzora v letih od 2004 do 2015. 17 odstotkov na novo okuženih je bilo starejših od 50 let, kar je nekaj čez 54 tisoč.
Akromegalija in nosečnost
Ženske z akromegalijo danes večinoma zanosijo po kirurškem zdravljenju oziroma takrat, ko so že v postopku farmakološke obravnave, občasno pa to endokrinološko motnjo odkrijejo šele v nosečnosti. Zanimivo je, da lahko v takšnih primerih nosečnost pri posameznicah celo izboljša hormonsko pa tudi klinično sliko akromegalije.
Pomembnejši zdravstveni zapleti pri akromegaliji
V obsežnih retrospektivnih analizah so bolezni hipofize, ki jih spremlja kronično povečano izločanje rastnega hormona (GH) in inzulinu podobnega rastnega faktorja 1 (IGF-1), pokazale pomemben vpliv na življenjsko dobo bolnikov z akromegalijo. V primerjavi s splošno populacijo je življenjska doba oseb z akromegalijo v povprečju 10 let krajša, standardizirana stopnja umrljivosti zaradi srčno-žilnih, presnovnih, cerebrovaskularnih in respiratornih bolezni pa je pri njih vsaj podvojena.
Sistemsko zdravljenje luskavice v korist otroka
Starši se pogosto ustrašijo, ko zdravnik predlaga sistemsko zdravljenje luskavice pri otroku. K pomiritvi strahov najbolj pripomore iskren pogovor, pravi asist. dr. Mateja Starbek Zorko, dr. med., z Dermatovenerološke klinike UKC Ljubljana.
Aktualna revija
