Izziv ostaja širitev raka v centralni živčni sistem

Bolniki z nedrobnoceličnim rakom pljuč, ki so ALK-pozitivni, se v večini primerov na zdravljenje z najnovejšimi zaviralci ALK zelo dobro odzovejo. »Za te bolnike v metastatskem stadiju bolezni imamo visoko učinkovita zdravila, ki dajejo hiter in dolgotrajen odgovor ter imajo ugoden varnostni profil,« je pojasnila mag. Mojca Unk, dr. med., z OI Ljubljana.

Vpliv vrste dela na KOPB

Ocenjuje se, da je pri okoli 15 % bolnikov s KOPB razvoj bolezni povezan s poklicno izpostavitvijo tveganjem, ki bi jo lahko preprečili. Velika britanska raziskava je pokazala na večje tveganje med slikarji, kiparji, kmeti in različnimi delavci v proizvodnji. Mag. Irena Šarc, dr. med., s Klinike Golnik pravi, da so tovrstne raziskave dobrodošle, opozarja pa tudi, da se ogroženost v nekaterih poklicih dodatno prepleta s slabšim socialnim položajem delavcev.

Pulmologija – to je to!

Pulmologija je v zadnjih dveh, treh desetletjih doživela izjemen razvoj. Temu pritrjujejo tudi kolegi iz tujine. Tehnološki napredek je prinesel izboljšanje slikovne in endoskopske diagnostike, podprte z računalniško tehnologijo. Napredek v laboratorijski medicini, ki gre vse do nivoja molekul in genov, ima velik vpliv. Temu seveda sledi tudi zdravljenje, piše prim. mag. Matjaž Turel, dr. med.

Obetavne novosti zdravljenja pljučnega raka

V nobeni od evropskih držav še ne izvajajo sistematičnega presejalnega programa za pljučnega raka. Nedavno objavljeni rezultati evropske raziskave pa so nedvoumno pokazali zmanjšanje umrljivosti s presejanjem za pljučnega raka, česar se med novostmi obravnave tega raka veseli tudi doc. dr. Martina Vrankar, dr. med., z OI Ljubljana.

Športniki brez sape

Sedem do 20 % tekačev je ob ljubljanskem maratonu najverjetneje imelo dihalne težave zaradi z naporom sprožene bronhokonstrikcije, takšna je namreč njena pogostnost med prebivalstvom, je v svojem predavanju na Tavčarjevih dnevih razložil doc. dr. Robert Marčun, dr. med., s Klinike Golnik. Doživijo jo lahko astmatiki ali neastmatiki.

Kajenje vs. onesnaženost zraka – kaj je slabše?

Onesnaženost naj bi v svetu povzročila že 29 % vseh smrti in bolezni zaradi pljučnega raka in kar 42 % zaradi KOPB. A še vedno je najučinkovitejši ukrep v preventivi in zdravljenju kroničnih pljučnih bolezni opustitev kajenja (in to kljub prihodu elektronskih cigaret). Zakaj?

Zakaj potrebujemo strojno učenje v medicini?

Ste vedeli, da med aplikacijami za pametne telefone obstaja ParkinsonCheck, ki so ga že pred leti razvili slovenski strokovnjaki, z njim pa je mogoče spremljati napredovanje Parkinsonove bolezni s pomočjo telefona? Strojno učenje si utira pot v medicino.

Proaktivna obravnava za manj zapletov in hospitalizacij

V SB Slovenj Gradec so razvili uspešen ambulantni način obravnave kroničnega ledvičnega bolnika. S sodelovanjem zdravstvenih strokovnjakov različnih profilov so vpeljali regijske smernice, ki se razlikujejo od nacionalnih. V čem je bistvo njihovega uspeha, nam je razložil prim. asist. Bojan Vujkovac, dr. med.

Zakaj so zdravila za nekatere bolnike škodljiva

Izkušnje, kako personalizirano zdravljenje izvajati tudi s pomočjo farmakogenetike, imajo med drugim v ZD Ljubljana. »To je pomemben korak na poti k personalizirani medicini,« je prepričana Barbara Mazej Poredoš, dr. med. iz ZD Vič-Rudnik.

Citokinska nevihta ogroža pljučne bolnike

Na Golniškem simpoziju 2019 so strokovnjakinje s Klinike Golnik predstavile podatke o obolevanju in smrtnosti njihovih bolnikov za gripo. V lanski sezoni je za akutno okužbo na kliniki umrlo 20 ljudi. Ob tem so pozvale k aktivnemu nagovarjanju bolnikov (in zdravstvenega osebja) k cepljenju.

Mehke veščine je treba trenirati

Luka Vitez, dr. med., specializant kardiologije in trener mehkih veščin po mestu kolesari, ker srce potrebuje trening. S treningom mehkih veščin pa lahko izboljšamo kompetence zdravstvenih delavcev in odnose med njimi. Trenutno sta glavni "hit" profesionalizem in izgorelost.

Zakaj e-cigareta ni rešitev za opuščanje kajenja?

Odklanjanja zaščite pred RSV je malo

Zaščita proti respiratornemu sincicijskemu virusu (RSV) se v Sloveniji izvaja že 15. sezono. Izvajanje je zelo uspešno, pa tudi odzivnost je z razmeroma majhnih številom odklonjene zaščite dobra, ugotavlja Helena Mole, dr. med., specialistka pediatrije.

Respiratorni sincicijski virus (RSV) se postavlja ob bok gripi

Raziskave že nakazujejo, da je RSV pri starejših ljudeh celo pogostejši vzrok za hospitalizacijo kot gripa. Obenem je za starejše podobno smrten, nas je opomnil izr. prof. dr. Miroslav Petrovec, dr. med., z Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo MF v Ljubljani.

RSV – Star virus z izjemno močjo

Nad migreno po novem z biološkim zdravilom

Možgani na invalidskem vozičku

»Migrena je stanje, ki je več kot samo bolečina,« poudarja Gorazd Klanjšček, dr. med., spec. nevrologije, iz Splošne bolnišnice dr. Franca Derganca Nova Gorica. Je kompleksno bolezensko stanje, kjer ne gre samo za bolečino, ampak velikokrat tudi za številne pridružene fizične in psihične simptome, ki so del migrenskega sindroma.

Stigma migrene je še vedno prevelika

Migrena je na šestem mestu najbolj onesposabljajočih bolezni in kar 90 % ljudi, ki trpijo zaradi nje, pravi, da z migreno niso sposobni delati oziroma opravljati vsakodnevnih opravil. »Migrena je ekonomski in socialni problem,« opozarja prof. dr. Tanja Hojs Fabjan, dr. med., z oddelka za nevrološke bolezni v UKC Maribor.

Ključne so dobre informacije in zaupanje v zdravnika