Slabši imunski sistem, kronične bolezni in stukturne spremembe v možganih
Raziskave o nespečnosti razkrivajo veliko zanimivih podatkov: dolgotrajna nezdravljena nespečnost se povezuje s strukturnimi spremembami v možganih, podatki kažejo tudi na možno tveganje za srčno-žilne in presnovne bolezni, tudi za razvoj diabetesa. Perfekcionizem pa je ena od osebnostnih lastnosti, ki je tudi lahko dejavnik tveganja za nespečnost.
Takšnih uspehov si želimo tudi na drugih področjih
Kronična mieloična levkemija je doživela izjemen preskok v uspešnosti zdravljenja, zdaj se napori usmerjajo v individualizacijo terapije in zmanjševanje dolgoročnih neželenih učinkov zdravljenja. Pomembno vlogo pri dosežkih so odigrali tudi specialisti družinske medicine, je prispevek kolegov pohvalila specialistka hematologije izr. prof. dr. Irena Preložnik Zupan, dr. med.
Blaga trombocitoza je lahko znanilec mielofibroze
Kako doseči, da mielofibroza bolnikom pomembno ne skrajša življenja in kako ohraniti njegovo kakovost? Specialist interne medicine in hematologije doc. dr. Matjaž Sever, dr. med., poleg sodobnih možnosti zdravljenja, ki to omogočajo, opozarja tudi na pomen pravočasne prepoznave. Že nekatere blage spremembe v krvni sliki namreč zahtevajo napotitev k hematologu.
Ne pozabimo na astmo in druge kronične bolezni dihal
Po izbruhu pandemije smo zaznali, da so se nekateri bolniki oglasili pozno, z znatnim poslabšanjem astme. Zato je dobrodošlo seznanjanje bolnikov z astmo z nevarnostjo čezmernega zanašanja na kratkodelujoči olajševalec ter z navodili o ustreznem ravnanju v tovrstnih primerih. Kdaj se bolnik preveč zanaša na to obliko spopadanja z astmo? Piše prim. prof. dr. Danica Rotar Pavlič, dr. med.
Napovedi za jesen niso obetavne
Skoraj vsak, ki še ni prebolel covida ali bil cepljen, naj bi se zaradi večje nalezljivosti seva delta do spomladi okužil s to boleznijo, menita specialistki infektologinji doc. dr. Tatjana Lejko Zupanc, dr. med., in prof. dr. Bojana Beović, dr. med. Kaj to pomeni za obremenjenost bolnišnic?
Od A do Ž o cepljenju in zdravilih proti covidu
Nastanek zaščitnih protiteles proti virusu SARS-CoV-2, ki jih organizem tvori po vnosu cepiva, je odvisen od več dejavnikov. Najprej je pomembno fiziološko stanje imunskega sistema organizma, nato vrsta cepiva, pomembno je tudi, ali cepljena oseba jemlje kakršnakoli zdravila, ki vodijo v zmanjšano delovanje imunskega sistema (kortikosteroidi, citostatiki, imunosupresivi ...), piše prof. dr. Borut Štrukelj, mag. farm.
Začarani krog poslabševanj pri citokinski nevihti
Pri citokinskih nevihtah, ne le pri tistih, ki so posledica okužbe z novim koronavirusom, temveč nasploh, se v telesu v kratkem času lahko zelo poveča koncentracija interlevkinov, predvsem tistih, ki delujejo provnetno, zaradi česar pride do izrazitega vnetnega odgovora na ravni celične in humoralne imunosti, piše doc. dr. Mateja Logar, dr. med.
Označevalec, ki napove tveganje za težek potek covida-19
Ali se lahko med bolniki, ki prebolevajo covid-19, prepozna tiste, ki imajo večje tveganje za težji potek bolezni in huda poslabšanja? Specialist interne medicine in infektologije prof. Evangelos Giamarellos-Bourboulis, pravi, da lahko. V videu pove, pri katerih bolnikih je smiselno opraviti kateri test, in kako glede na rezultate obravnavati bolnika.
Zdravljenje in sodelovanje z bolnikom
Vsi bolniki z astmo so izpostavljeni tveganju za hudo poslabšanje. V videu poleg standardnih vprašanj za urejenost astme prim. prof. dr. Danica Rotar Pavlič, dr. med., iz ambulante družinske medicine Galenia, predstavi še sodobnejši vprašalnik, ki ga je izdala mednarodna skupina International Primary Care Respiratory Group, in je na voljo tudi v slovenščini.
Rak prostate
Specialist urologije Borut Gubina, dr. med., je pripravil podroben pregled letošnjega kongresa EAU. V videu o raku prostate je predstavil študijo IMPACT, zakaj in kako zmanjšati diagnostiko in zdravljenje, vlogo genomskih markerjev, novosti pri biopsiji, biokemični recidiv po radikalni prostatektomiji in kaj je novega na področju presejanja.
Kakšne spremembe v klinično prakso prinaša letošnji kongres EAU?
Medtem ko smo bili v zadnjih letih priča predvsem novostim pri zdravljenju napredovale oblike raka prostate, se je letos dosti govorilo tudi o začetnih oblikah, o trenutnem pogledu mednarodne urološke skupnosti na zgodnje odkrivanje in diagnostiki. Splošen pregled novosti, tudi na področju benignih bolezni, je prispeval prim. doc. dr. Dejan Bratuš, dr. med.
ASCO 2021 in rak prostate: izpostavljeni rezultati
Dodatek abiraterona k zdravljenju z odtegnitvijo androgenov in standardnemu zdravljenju z docetakselom je statistično značilno izboljšal izide zdravljenja pri bolnikih z novoodkritim rHORP ob minimalni dodatni kratkoročni toksičnosti. Podrobnosti prelomne raziskave faze III PEACE-1 je strnila specialistka internistične onkologije dr. Mojca Humar, dr. med., iz SB Nova Gorica.
Novosti v sistemskem zdravljenju raka ledvičnih celic in raka sečnega mehurja
V sistemskem zdravljenju napredovalega raka ledvičnih celic smo bili v zadnjem desetletju priča velikemu preboju. Temelj sistemskega zdravljenja sta danes tako imenovano tarčno zdravljenje z zaviralci tirozin kinaz in imunoterapija z zdravili iz skupine zaviralcev nadzornih kontrolnih točk. O napredku piše Tanja Ovčariček, dr. med.
Ciljano obsevanje rakavih celic
Na letošnjem kongresu ASCO je bila predstavljena prva tarčna radioterapija za zdravljenje raka prostate, ki lahko pomembno izboljša prognozo bolnikov z razsejanim proti kastraciji odpornim rakom prostate, pri katerih je bolezen napredovala kljub kemoterapiji in antiandrogenskemu zdravljenju.
Ponavljajoče se in težje potekajoče okužbe
Ob okužbi, še posebej pa pri težje potekajočih ali ponavljajočih se okužbah, je priporočljivo bolnika napotiti na preiskavo krvi, saj lahko tako pravočasno odkrijemo tudi redke, a hude in hitro potekajoče bolezni krvi, pravi specialistka interne medicine in hematologije asist. dr. Saša Anžej Doma, dr. med., s KO za hematologijo UKC Ljubljana.
Aktualna revija
