Bojim se, da bomo Slovenci dobili svojo različico covida
Katera zdravila se trenutno uporabljajo za zdravljenje covida, zakaj bi bilo treba razmisliti o izogibanju enemu zdravilu in katero zdravilo bi morali uporabljati tudi v navadnih hospitalnih oddelkih in ne le na intenzivnih, razlaga specialist pnevmolog izr. prof. dr. Matjaž Fležar, dr. med., s Klinike Golnik.
O terapevtovih največjih izzivih in uvajanju novosti v epidemiji
Katero vrsto kontinuiranega zdravljenja izbrati za katerega bolnika in kako v epidemiji poteka uvajanje novega zdravila, ki so ga slovenski bolniki z napredovalo Parkinsonovo boleznijo dobili med prvimi v Evropi, sta pojasnili sogovornici z Nevrološke klinike UKC Ljubljana, izr. prof. dr. Maja Trošt, dr. med., in doc. dr. Milica Gregorič Kramberger, dr. med.
Breme neustrezno zdravljene anemije pri KLB
Optimalna obravnava KLB in z njo povezane anemije ostaja predmet strokovnih razprav. Povzeli smo analizo švedskega registra, ki je ugotavljala povezavo med zdravljenjem anemije pri KLB in vnetji, odzivnostjo na zdravljenje in tveganjem za pojav srčno-žilnih dogodkov.
Pri anemičnih bolnikih s KLB je pričakovati številne zaplete
Med njimi izstopajo srčno-žilni zapleti in teh se najbolj bojimo. Prof. dr. Sebastjan Bevc, dr. med., predstojnik oddelka za nefrologijo UKC Maribor, je orisal diagnostično pot, ki vodi do ustrezne prepoznave in korekcije anemije. Pri tem je pohvalil sodelovanje s kolegi družinskimi zdravniki, kardiologi in diabetologi.
Kako upočasnjujemo napredovalo Parkinsonovo bolezen?
Prof. dr. Zvezdan Pirtošek, dr. med., je opisal uveljavljene in nove možnosti kontinuirane dopaminergične stimulacije, ki jih bolnikom lahko ponudimo ob napredovali Parkinsonovi bolezni. Razčlenil je izzive splošnih nevrologov in tudi specialistov družinske medicine, ki v tem procesu sodelujejo.
Analgetiki in antipiretiki pri otrocih in mladostnikih
Otroci, posebej najmlajši, doživljajo bolečino drugače kot odrasli, zato je pri odmerjanju in uporabi analgetikov ter antipiretikov potrebna posebna pozornost. Kdaj predpisati katerega, kaj je lahko razlog za nezadostno učinkovanje in kako v takem primeru ukrepati, razlaga specialistka pediatrije Mateja Bec, dr. med., iz otroško šolskega dispanzerja Zdravstvenega doma Zagorje.
Sočasni presežek kilogramov in pomanjkanje funkcionalne mase
Kako poteka prehranska podpora onkoloških bolnikov v edini ambulanti za klinično prehrano na sekundarnem nivoju? Njena vodja, Renata Hribar, dr. med., in klinična dietetičarka dr. Irena Hren iz SB Novo mesto sta predstavili primer dobre prakse, ki dviga nivo znanja o klinični prehrani med strokovno javnostjo v jugovzhodni regiji.
Brez napotnice do specialista
Na letošnjem nacionalnem posvetu ob svetovnem dnevu aidsa je bilo predstavljenih nekaj pomembnih novosti, ne le s področja obravnave okužbe z virusom HIV, temveč tudi sistemskih novosti pri obravnavi spolno prenosljivih okužb (SPO), za katere je pomembno, da jih zdravniki poznajo.
Ciljne vrednosti zdravljenja dosega dobra tretjina bolnikov
Negativen učinek LDL-holesterola je kumulativen in tveganje za srčno-žilne dogodke je zvezno. Dlje časa bo vrednost LDL-holesterola visoka, večji bo učinek na srčno-žilni sistem. Nikoli pa ni prepozno začeti zdravljenja, saj se tako preprečuje nastajanje dodatne škode.
Vzdrževalno zdravljenje z antidepresivi v ambulanti družinskega zdravnika
V raziskavi ANTLER (Antidepressants to prevent relapse in depression), ki so jo izvedli v Veliki Britaniji, so raziskovalci ocenjevali, kakšen je vpliv postopnega opuščanja vzdrževalnega zdravljenja z antidepresivi v primerjavi z nadaljevanjem pri bolnikih z depresivno motnjo, vodenih na primarni ravni. Rezultati so bili objavljeni v publikaciji NEJM.
Sladkorna bolezen in epidemija covida-19
Kako je potekalo vodenje sladkorne bolezni med epidemijo in kateri so ključni izzivi pri obravnavi oseb z že znano ali na novo odkrito sladkorno boleznijo ob covidu-19, je na Tavčarjevih dnevih predstavil diabetolog doc. dr. Miodrag Janić, dr. med., s KO za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni UKC Ljubljana.
Uporaba hormonske nadomestne terapije in tveganje za demenco
Menopavza se pogosto izraža tako z mentalnimi kot fizičnimi simptomi, kot so oblivi, motnje spanja, depresija ali kognitivne motnje, ki prizadenejo 80 % žensk v menopavzi. Od tega jih ima 70 % simptome, ki bi lahko kazali na možnost nevrološkega pešanja v prihodnosti. Spolni hormoni, predvsem estrogen, so pokazali nevroprotektiven učinek.
Zlomi svetlobe
Ko človek spoznava, kaj vse ga lahko boli, včasih šele dobro zasluti, koliko ga pravzaprav je. Bolečina ni nekaj, kar bi načeloma zavestno izbrali. Vse bolj spominja na to, da pravzaprav ona izbere nas. Najraje nepredvideno, večkrat tako rekoč mimobežno, a včasih tako silno, da na trenutek ohromi in zamrzne ves svet.
Kako lahko zaščitimo srčno-žilni sistem in ledvice?
Kljub optimalnemu nadzoru dejavnikov tveganja pri osebah s sladkorno boleznijo ostaja večje tveganje za srčno-žilne dogodke in odpoved ledvic, zato je ključna neposredna zaščita teh sistemov, poudarja specialistka interne medicine doc. dr. Mojca Lunder, dr. med., s KO za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni UKC Ljubljana.
Porodna epiduralna analgezija in tveganje za avtizem pri potomcih
Motnja avtističnega spektra (MAS) vključuje kompleksne vedenjske in kognitivne motnje, ki se začnejo v otroštvu in so povezane z več genetskimi in okoljskimi dejavniki. Eden izmed možnih dejavnikov je tudi epiduralna analgezija med porodom, za katero je nedavna kohortna raziskava pokazala, da je morda povezana s povečanim tveganjem za avtizem pri potomcih.
S farmakoterapijo do znosne akutne in kronične bolečine
»Ko izbiramo analgetik ali kombinacijo analgetika, moramo najprej razvrstiti bolečino, določiti njeno jakost, dobiti vtis o bolnikovem splošnem stanju in njegovih spremljajočih boleznih,« je na Fajdigovih dnevih povedala specialistka anesteziologije in reanimatologije prim. doc. dr. Neli Vintar, dr. med.
Simptome KOPB podcenjujejo in o njih ne spregovorijo
Bolniki pogosto molčijo o svojih simptomih zaradi občutka sramu in krivde zaradi kajenja ali drugega vedenja, ki je lahko privedlo do KOPB. Da bi se simptomom izognili, prilagodijo svoje življenje in zdravnika obiščejo šele takrat, ko se njihovo stanje znatno poslabša, je na letošnjem Majhnovem dnevu opozorila specialistka interne medicine Vesna Jamnišek, dr. med., iz Bolnišnice Topolšica.
Aktualna revija
