Od ocenjevanja do zmanjševanja bremena fekalne nuje
Nuja po odvajanju blata ali fekalna nuja je poleg driske in bolečin v trebuhu eden najpogostejših in najbolj podcenjenih simptomov ulceroznega kolitisa. Katera orodja uporabiti za enostavno in učinkovito oceno stopnje fekalne nuje? Kako ti podatki prispevajo k oceni simptomatske in endoskopske remisije bolezni?
Zunajčrevesne manifestacije kronične vnetne črevesne bolezni
Zunajčrevesne manifestacije se lahko pri četrtini bolnikov s kronično vnetno črevesno boleznijo pojavijo še pred nastopom črevesnih simptomov. Kako brez specifičnih terapevtskih biooznačevalcev za zunajčrevesne simptome izberemo ustrezno protivnetno in simptomatsko zdravljenje? Novosti povzema hitri test.
Bo vse to čez eno leto še res?
Umetna inteligenca vse bolj vstopa v medicino. Kakšna prihodnost se obeta in kako bo vplivala na vsakdanje delo in študij medicine? Kje je trenutno najbolj koristna in kdaj moramo biti previdni? Bo vse to čez eno leto še res? Razmišlja izr. prof. dr. Matjaž Fležar, dr. med., spec. interne medicine in pnevmologije s Klinike Golnik.
Aktualne smernice zdravljenja arterijske hipertenzije
Obravnava arterijske hipertenzije pri bolnikih z nezapleteno hipertenzijo in bolnikih s pridruženimi boleznimi se razlikuje. Predstavljamo optimalno zdravljenje arterijske hipertenzije glede na aktualne smernice, ključne novosti v obravnavi ter pristop pri pridruženih obolenjih – koronarni bolezni, srčnem popuščanju, atrijski fibrilaciji in kronični ledvični bolezni.
Kaj je novega v priporočilih za obravnavo bolnikov z melanomom?
Predstojnica Dermatovenerološke klinike UKC Ljubljana prim. doc. dr. Tanja Planinšek Ručigaj, dr. med., v. svet., spec. dermatovenerologije predstavi ključno spremembo v novih priporočilih za obravnavo bolnikov z melanomom – spremljanje bolnikov. Poudari pa tudi, kaj je še pomembno sporočiti bolnikom.
V načrtu nacionalna mreža za obravnavo limfedema
Prim. doc. dr. Tanja Planinšek Ručigaj, dr. med., je predstavila trenutne uspehe in izzive v zdravljenju onkoloških bolnikov z limfedemom, ki jih bo vse več. Izpostavlja, da je za optimalno obravnavo bolnikov v načrtu vzpostavitev nacionalne mreže ustrezno usposobljenih specialistov. Kje so še vrzeli v zdravljenju?
Novejše terapije pri luskavici dejavnik tveganja za kožne malignosti?
Ob čedalje bolj utečeni in daljši uporabi bioloških terapij za zdravljenje luskavice se kopičijo tudi podatki o njihovi varnosti. Ali imunomodulatorni način delovanja, ki poviša tveganje za nekatere okužbe, povišuje tudi tveganje za kožne malignosti? Odgovor je iskala nedavna pregledna raziskava.
Pot bolnika z rakom pljuč
Kateri so bolj ali manj značilni simptomi pljučnega raka? Kako pristopiti k diagnozi in kako napotiti bolnike na specialistično obravnavo? Kje poteka nadaljnja diagnostika ter zdravljenje? Odgovore je strnila Marija Ivanović, dr. med., spec. internistične onkologije z Oddelka za onkologijo UKC Maribor.
Imunsko pogojeni neželeni učinki v onkološkem zdravljenju
Klinična slika neželenih učinkov zdravljenja z zaviralci imunskih nadzornih točk (ZINT), ki predstavljajo eden izmed temeljev onkološkega zdravljenja, je raznolika in odvisna od prizadetega organskega sistema. Kako lahko ukrepa družinski zdravnik in kdaj je potrebna hospitalizacija ali obravnava na sekundarnem nivoju?
Zdravila brez recepta in prehranska dopolnila v menopavzi
Zlati standard zdravljenja težjih menopavzalnih težav predstavlja hormonsko nadomestno zdravljenje, kljub temu pa velika večina žensk za lajšanje tegob uporablja zdravila brez recepta in prehranska dopolnila. Katera priporočiti, kako je z nedovoljenimi učinkovinami v prehranskih dopolnilih in kakšna tveganja prinašajo? Razlaga Dunja Mahorič, mag. farm. iz Lekarne Toplek.
IgA-nefropatija največkrat odkrita naključno
Kdaj pomisliti na IgA-nefropatijo, ki lahko poteka brez kliničnih simptomov, in kakšna je pot do diagnoze? Zakaj je pri njenem zdravljenju ključno sodelovanje bolnika? Zdravil, ki bi bolezen lahko pozdravila, nimamo, na voljo pa so zdravila, ki dokazano upočasnijo napredovanje bolezni.
Stebri zdravljenja alergijskega rinitsa
O napotovanju k alergologu pri bolnikih z alergijskim rinitisom in izbiri primernih bolnikov za imunoterapijo smo se pogovarjali s prof. dr. Mitjo Košnikom, dr. med., v. svet., spec. interne medicine, pnevmologije ter alergologije in klinične imunologije s Klinike Golnik. Kot poudarja, je treba več pozornosti nameniti bolnikom, ki lokalnih nosnih glukokortikoidov ne uporabljajo pravilno.
Vpliv soli v prehrani na znižanje krvnega tlaka
Rezultati raziskave, objavljene v reviji JAMA, so potrdili pomen manj slane prehrane za zdravljenje arterijske hipertenzije. Učinek takšnega ukrepa na krvni tlak je bil primerljiv z učinkom večine antihipertenzivnih zdravil.
Alergenski pripravki za podjezično imunoterapijo
V sodelovanju s Tino Morgan, mag. farm., in prof. dr. Mitjo Košnikom, dr. med., je nastala pregledna tabela, kjer so navedeni različni alergenski pripravki za podjezično imunoterapijo. V tabeli smo vključili tudi informacije o tem, katere alergene vsebujejo in navodila za odmerjanje.
Cepljenje proti herpesu zostru
V Sloveniji imamo na voljo dve cepivi, namenjeni preprečevanju herpesa zostra in z njim povezane postherpetične nevralgije. V preglednici, ki je nastala v sodelovanju z NIJZ, je med drugim navedeno komu se posamezno cepivo priporoča, komu cepljenje krije ZZZS in kako dolgo posamezno cepivo nudi zaščito pred okužbo.
Večja previdnost pri zdravljenju cistitisa?
Predstavljamo nedavno objavljene rezultate prospektivne raziskave regionalnih laboratorijev Centra za medicinsko mikrobiologijo Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano (NLZOH), v kateri so proučevali pojavnost in občutljivost povzročiteljev akutnega nezapletenega cistitisa (ANC) pri nas. Bi lahko zbrani podatki vplivali na spremembo nacionalnih priporočil za zdravljenje?
Kdaj pomislimo na odpredpisovanje zdravil?
Možnost deeskalacije zdravljenja pri bolnikih s komorbidnostmi je aktualna in pereča tema. Pri katerih bolnikih naj pomislimo na odpredpisovanje zdravil in katera zdravila je smiselno odpredpisovati? Zakaj pri tem sledimo trem fazam in kako spremljamo bolnika po opustitvi zdravil? Razlaga Sara Kenda, mag. farm., spec. klin. farm. iz SB dr. Franca Derganca Nova Gorica.
Od VIP-genov do personaliziranega zdravljenja
Pogoste spremembe v genih, ki kodirajo presnovne encime, prenašalce zdravilnih učinkovin in njihove tarče, prispevajo približno 20 do 30 % variabilnosti k interindividualnim razlikam v odgovoru na zdravljenje. Dosedanje farmakogenetske raziskave so pokazale smiselnost prenosa ugotovitev v praktična farmakogenetska priporočila za prilagajanje zdravljenja genetskim značilnostim posameznika v klinični praksi.
Povišane vrednosti transaminaz lahko kažejo na LAL-D
O odkrivanju močno poddiagnosticirane, a najpogostejše življenje ogrožajoče prirojene presnovne motnje ter o tem, kako lahko z nadaljnjim genetskim testiranjem odkrijemo tudi redke oblike dislipidemije, kot je pomanjkanje lizosomske kisle lipaze (LAL-D), je govoril izr. prof. dr. Urh Grošelj, dr. med., spec. pediatrije s Pediatrične klinike UKC Ljubljana.
Semaglutid in srčno-žilni izidi pri debelosti brez sladkorne bolezni
Po predvidevanjih bo do leta 2035 imela več kot polovica svetovne populacije debelost ali prekomerno telesno težo, ki sta neodvisno od metabolnih dejavnikov tveganja povezani s povečanim tveganjem za srčno-žilne dogodke. V New England Journal of Medicine so objavili rezultate raziskave o učinku zdravljenja s semaglutidom na srčno-žilne izide.
Aktualna revija
