HPV v številkah
S HPV se pri različnih stikih v življenju okuži 80 % moških in žensk, okužbe pa se pojavljajo skozi vse življenje. Kakšno je breme okužb z neonkogenimi in onkogenimi genotipi HPV? Kakšna sta učinkovitost in varnost cepiva in zakaj je pomembno cepiti tudi dečke? Vsebino je recenzirala prim. prof. dr. Danica Rotar Pavlič, dr. med.
S HPV povezani raki glave in vratu
HPV-pozitivni raki orofarinksa so v porastu, pogosteje prizadenejo mlajše bolnike, njihova incidenca pa narašča tudi v Sloveniji. O pomenu prepoznavanja simptomov na primarni ravni, ustrezni napotitvi, diagnostiki, zdravljenju in prognozi ter utemeljenosti cepljenja proti HPV razlaga izr. prof. dr. Robert Šifrer, dr. med., spec. otorinolaringologije s Klinike za otorinolaringologijo in cervikofacialno kirurgijo UKC Ljubljana.
Vpliv debelosti na zanositev, nosečnost in porod
Ženske z indeksom telesne mase nad 40 kg/m² imajo v postopkih zunajtelesne oploditve približno dvakrat manjše možnosti za rojstvo živorojenega otroka. Kako hujšanje, tudi z medikamentozno podporo, vpliva na izide oploditev in potek nosečnosti? O številnih dokazih, ki potrjujejo vpliv debelosti na reproduktivno zdravje žensk, je spregovorila asist. dr. Vesna Šalamun, dr. med., spec. ginekologije in porodništva z Ginekološke klinike UKC Ljubljana.
Cepljenje proti HPV: pot k zmanjšanju bremena rakov v Sloveniji
Pravočasno cepljenje zagotavlja zaščito pred malignimi in drugimi boleznimi, ki jih povzroča človeški papilomavirus (angl. human papillomavirus, HPV), toda od pandemije covida-19 se je zaupanje v cepljenje v Sloveniji močno zmanjšalo, zaradi česar se je precepljenost proti HPV znižala ter s tem ogrozila predhodno dosežene uspehe in javnozdravstvene cilje. Zakaj je to pereča tematika ter kateri pristop k spodbujanju cepljenja je v danih razmerah najučinkovitejši?
Zdravljenje aken napreduje
Kakšna je pri obravnavi aken vloga družinskega zdravnika, pediatra, ginekologa in endokrinologa? Kako naj se opredelimo do komplementarnih metod zdravljenja aken, dokler zanje še ni uradnih priporočil? Odgovarja asist. Špela Šuler Baglama, dr. med., specialistka dermatovenerologije z Dermatovenerološke klinike UKC Ljubljana in Medicinskega centra Dermatologija.si.
Novosti v obravnavi MS
Največji kongres o multipli sklerozi (MS) na svetu, ECTRIMS, je septembra v Köbenhavn privabil 8500 udeležencev. Ena najbolj pričakovanih predstavitev je bila o posodobitvi diagnostičnih meril za MS, vidno mesto pa so organizatorji namenili tudi novim orodjem za lažje napovedovanje poteka MS. Opozorili so na terapevtsko zapostavljenost žensk v rodni dobi in predstavili zadnja dognanja o vlogi vitamina D pri zgodnji fazi MS.
Večja previdnost pri zdravljenju cistitisa?
Predstavljamo nedavno objavljene rezultate prospektivne raziskave regionalnih laboratorijev Centra za medicinsko mikrobiologijo Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano (NLZOH), v kateri so proučevali pojavnost in občutljivost povzročiteljev akutnega nezapletenega cistitisa (ANC) pri nas. Bi lahko zbrani podatki vplivali na spremembo nacionalnih priporočil za zdravljenje?
Dobrodošla novost za bolnike z migreno
Po raziskavah vsaj 50 do 80 % bolnikov z migreno ni diagnosticiranih. Ob tem tudi polovica diagnosticiranih bolnikov nima pravilnega ali dovolj učinkovitega zdravljenja, ki bi preprečevalo veliko število napadov in s tem prehod v visoko frekventno epizodično in kronično migreno, poudarja doc. dr. Andrej Fabjan, dr. med., spec. nevrologije z Nevrološke klinike UKC Ljubljana.
Vrzeli v zdravljenju osteoporoze
Da je pri zdravljenju osteoporoze še nekaj prostora za izboljšanje obravnave bolnikov, meni izr. prof. dr. Mojca Jensterle Sever, dr. med., spec. interne medicine s KO za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni UKC Ljubljana. Pričakujejo se nove, posodobljene slovenske smernice, največje zasluge za kakovostno obravnavo bolnikov pa je danes in v prihodnje pripisati ambulantam družinske medicine.
RSV in znaki za alarm
Okužbe z RSV pri večini običajno potekajo s prehladnimi znaki, vendar pa lahko nekatere ranljive skupine otrok, predvsem najmlajše in nedonošene, pa tudi starostnike, življenjsko ogrozijo, svari dr. Lilijana Kornhauser Cerar, dr. med., spec. pediatrije in neonatologije z Ginekološke klinike UKC Ljubljana.
