Lahko vsakodnevna skodelica zniža tveganje za demenco?
Z Alzheimerjevo boleznijo, najbolj pogostim vzrokom demence, danes v ZDA živi šest milijonov ljudi, število bolnikov pa naj bi se do leta 2050 podvojilo. Tako s podaljševanjem življenjske dobe ohranjanje kognitivnih sposobnosti postaja eden ključnih javnozdravstvenih izzivov. Ker so na voljo le omejene možnosti zdravljenja, se raziskovanje vse bolj usmerja v zgodnje preprečevanje demence, vse več pozornosti pa je namenjene tudi vsakodnevnim prehranskim navadam, kot je uživanje kave in čaja.
Okužbe sečil: diagnostične dileme in izbira zdravljenja
Okužbe sečil sodijo med najpogostejše bakterijske okužbe v ambulantni in bolnišnični praksi ter so pomemben klinični izziv. O sodobnem pristopu k obravnavi okužb spodnjih in zgornjih sečil, smotrni uporabi antibiotikov ter pomenu nefarmakoloških ukrepov smo se pogovarjali z doc. dr. Matejo Logar, dr. med., spec. infektologije, s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana.
AKZ pri akutni možganski kapi – premik paradigme?
Antidoti za antikoagulacijska zdravila (AKZ) so bili razviti za hitro nevtralizacijo antikoagulacijskega učinka ob večjih krvavitvah ali nujnih posegih. V obravnavi akutne možganske kapi pa je njihova vloga postala bistveno bolj kompleksna, saj odločanje ni več univerzalno – zahteva prilagojeno presojo posameznikovega stanja.
Zaporedna uporaba zaviralcev JAK pri ulceroznem kolitisu – da ali ne?
Trenutno je z menjavo med posameznimi zdravili iz razreda zaviralcev Janusove kinaze (JAKi) še malo izkušenj, glede na izkušnje iz revmatologije pri zdravljenju revmatoidnega artritisa pa bi tak pristop lahko bil uspešen tudi pri ulceroznem kolitisu.
ASH 2025: AML in diseminirani plazmocitom
Kaj je odmevalo na kongresu Ameriškega združenja za hematologijo (ASH) v zdravljenju akutne mieloične levkemije (AML) in diseminiranega plazmocitoma? Največji preboj v zdravljenju AML predstavljajo novi podatki raziskave PARADIGM, pri diseminiranem plazmocitomu pa so izstopali podatki raziskav MajesTEC-3, AURIGA in COBRA ter nova dognanja iz realnega kliničnega okolja.
Novosti letošnjih priporočil ADA
Področje oskrbe oseb s sladkorno boleznijo se hitro spreminja, saj se nenehno pojavljajo izsledki novih raziskav, nove tehnologije in nove vrste zdravljenja, ki lahko izboljšajo urejenost glikemije, ščitijo pred pojavom kroničnih zapletov sladkorne bolezni in ugodno vplivajo na kakovost življenja. Kot vsako leto so zato konec decembra 2025 izšla posodobljena priporočila Ameriškega diabetološkega združenja (ADA), ki so bila januarja letos tudi objavljena v strokovni reviji Diabetes Care.
Spodbujanje levega kraka v primerjavi z običajnim srčnim spodbujanjem
Spodbujanje prevodnega sistema je bolj fiziološka alternativa običajnemu spodbujanju desnega prekata, ki se uporablja pri bolnikih s prevodnimi motnjami, so ugotovili v evropski raziskavi MELOS RELOADED.
HF ob kroničnem koronarnem sindromu
Bolnikom s srčnim popuščanjem (HF) moramo poleg štiristebrnega zdravljenja ponuditi tudi ustrezno podporno in prognostično zdravljenje ter zdravljenje kronične ishemične bolezni srca, ki jo ima približno polovica bolnikov s HF, je v predavanju na dogodku MONS 2026 poudaril prof. dr. Gregor Poglajen, dr. med., spec. interne medicine, kardiologije in vaskularne medicine s KO za kardiologijo UKC Ljubljana.
Povrnitev telesne mase po opustitvi zdravil za njen nadzor
Revija BMJ je objavila sistematični pregled in metaanalizo podatkov o povrnitvi telesne mase po opustitvi zdravil za njen nadzor ter s tem povezanih spremembam v kardiometabolnih markerjih pri odraslih s prekomerno telesno maso ali debelostjo.
Spanje kot kazalnik poteka Parkinsonove bolezni
Kako pomembne so motnje spanja v klinični sliki Parkinsonove bolezni? Ali lahko presežejo vlogo nemotoričnega simptoma in postanejo zgodnji kazalnik napredujočega nevrodegenerativnega procesa? Odgovarjata prof. dr. Maja Trošt, dr. med., spec. nevrologije z Nevrološke klinike UKC Ljubljana in prof. dr. Leja Dolenc Grošelj, dr. med., spec. nevrologije iz Centra za motnje spanja.
Konzervansi v živilih in pojavnost raka: rezultati raziskave NutriNet-Santé
V prospektivni kohortni raziskavi, ki je vključevala več kot 100.000 oseb, so ugotovili več povezav med konzervansi, ki se pogosto uporabljajo v industrijsko proizvedenih živilih in pijačah na evropskem trgu, ter večjo pojavnostjo raka na splošno. Večina ugotovljenih povezav je bila opažena pri neantioksidativnih konzervansih, medtem ko so bili med antioksidativnimi konzervansi z večjo pojavnostjo raka povezani predvsem eritorbati.
Slovenija na prelomni točki
Februarja je ob svetovnem dnevu boja proti raku potekala 6. strateška konferenca Življenje z rakom – Uvajanje novih presejalnih programov in bolnikova pot skozi zdravstveni sistem. Razprava je bila namenjena uvajanju novih presejalnih programov za zgodnje odkrivanje raka pljuč, prostate in želodca ter vprašanju, kako zagotoviti enako hitro in učinkovito klinično pot za vse bolnike, ki v zdravstveni sistem vstopijo prek presejalnega programa ali zaradi simptomov.
Znanost in družbena omrežja so povezani
Ajda Medved je mlada raziskovalka na Oddelku za eksperimentalno onkologijo Onkološkega inštituta, letos končuje doktorski študij biomedicine. Njen zaščitni znak je vsaj dve številki prevelik suknjič, lahko tudi možev. Svoje zgodbe, misli in znanje objavlja na TikToku in zatrjuje, da ni vplivnica, čeprav njeni sledilci zagotovo menijo drugače. Bila je tudi državna prvakinja v umetnostnem plavanju v časih, ko je bil to edini šport, rezerviran za punce.
Aspirin plus ticagrelor po koronarni premostitveni operaciji zaradi AKS
Dodatek ticagrelorja k aspirinu ni privedel do manjše pojavnosti pomembnih srčno-žilnih dogodkov pri bolnikih, ki so zaradi akutnega koronarnega sindroma (AKS) prestali koronarno premostitveno operacijo (CABG), je pokazala raziskava, nedavno objavljena v reviji NEJM.
AMK: Novosti v obravnavi
Kaj so največji izzivi obravnave bolnikov z akutno možgansko kapjo (AMK)? Kateri novi diagnostični, terapevtski in rehabilitacijski pristopi največ obetajo? Odgovore je ponudilo januarsko strokovno srečanje AMK XVII 2026, na katerem so predstavili tudi rezultate prve nacionalne analize dostopnosti zdravljenja in zdravstvenih potreb bolnikov z možganskožilnimi boleznimi v Sloveniji.
Čas so možgani
V državah zahodne in severne Evrope se starostno standardizirana smrtnost zaradi možganske kapi giblje približno med 50 in 80 na 100.000 prebivalcev, enoletna smrtnost po kapi pa znaša približno 20–30 %. Pomemben delež bolnikov ostaja trajno funkcionalno odvisen – pomoč pri vsakodnevnih opravilih potrebuje do 50 % preživelih. Države, ki so zgodaj uvedle organizirane enote za možgansko kap, 24-urno specialistično pokritost in sistemsko mrežo telekap, so dosegle pomembno zmanjšanje smrtnosti in invalidnosti. Piše prim. prof. dr. Bojana Žvan, dr. med., spec. nevrologije, višja svetnica, FESO.
mRNA cepiva proti covidu-19 in dolgoročno tveganje za smrtnost
Konec lanskega leta so v reviji JAMA objavili analizo, ki je ocenila vpliv cepljenja proti covidu-19 na dolgoročno smrtnost zaradi vseh vzrokov v Franciji, zlasti pri mladih posameznikih, pri katerih je manj verjetno, da bodo po okužbi s SARS-CoV-2 razvili hudo bolezen.
Obravnava alergijskega rinitisa v klinični praksi
Alergijski rinitis ostaja ena najpogosteje obravnavanih težav v vsakodnevni klinični praksi, njegova prepoznavnost pa je zaradi spreminjajočih se sezonskih obremenitev lahko otežena. O izzivih v diagnosticiranju in optimalnem zdravljenju smo se pogovarjali z asist. Markom Kačarjem, dr. med., spec. alergologije in klinične imunologije z Univerzitetne klinike za pljučne bolezni in alergijo Golnik.
Kakovostne zelene površine za odpornost mest
V času podnebnih sprememb so ekstremni vremenski dogodki postali nova resničnost. Zato je, kot pravi krajinska arhitektka in docentka Darja Matjašec z Oddelka za krajinsko arhitekturo ljubljanske Biotehniške fakultete, ključno prilagajanje in blaženje negativnih posledic. Za zagotavljanje večje odpornosti urbanih okolij je prav zaradi tega ključna formula narava v mestu.
Kritični pogled na nove ameriške prehranske smernice
Ameriške prehranske smernice 2025–2030 ne prinašajo vsebinskega preloma. Ponavljajo znana načela varovalne prehrane, več pozornosti pa pritegneta obrnjena prehranska piramida ter poudarek na beljakovinah in polnomastnih živilih. Ker ti poudarki niso vedno usklajeni z evropskimi modeli, je pri njihovi rabi potrebna strokovna presoja. Analizo smernic je pripravila dr. Irena Hren, univ. dipl. inž. živil. tehn., klinična dietetičarka iz SB Novo mesto.
Novi dokazi o učinkovitosti in varnosti terapij proti CGRP
Na EHC so bile predstavljene številne raziskave, ki potrjujejo učinkovitost in varnost terapij z monoklonskimi protitelesi proti CGRP ter gepantov pri zdravljenju migrene. Dolgoročni podatki iz realnega kliničnega okolja kažejo pomembno zmanjšanje števila mesečnih migrenskih dni ob dobrem prenašanju, medtem ko vse več dokazov potrjuje tudi vlogo gepantov pri profilaktičnem in akutnem zdravljenju ter izboljšanju kakovosti življenja bolnikov.
EASD 2025: nova dognanja za optimizacijo obravnave oseb s sladkorno boleznijo
Izsledki, ki so bili predstavljeni na letošnjem kongresu Evropskega združenja za proučevanje sladkorne bolezni (EASD), so izjemnega pomena za obravnavo oseb s sladkorno boleznijo tipa 2, pri katerih se je treba osredotočati na čim boljšo urejenost glikemije, zaščito srčno-žilnega sistema in ledvic, obvladovanje debelosti in negativnega stresa zaradi sladkorne bolezni ter dosleden predpis modernih tehnologij. Z veseljem pričakujemo prihod novih zdravil in tehnologij tudi v Slovenijo, kar bo še izboljšalo in poenostavilo obravnavo v vsakodnevni klinični praksi.
Od skritega modernizma do gozdnih oaz
Čas, tišina, zavedanje ter vprašanje fizičnih, psihičnih in družbenih mej so med drugim teme, ki prepletajo opus ikone performansa Marine Abramović. Njena retrospektivna razstava je na ogled na Dunaju. To mesto ponuja tudi razstavo o pretekli fascinaciji z okultizmom, ki ob obračanju v zgodovino prinaša vzporednice s sodobnostjo. Eni od ključnih tem našega časa – podnebnim spremembam – pa se posveča zagrebška razstava.
Projekt farmacevt predpisovalec v Sloveniji
Farmacevti imajo v nekaterih državah, kot so Škotska, Anglija, Kanada, Nova Zelandija in ZDA, tudi možnost predpisovanja zdravil. V projektu Preučitev koristi in tveganja pri odvisnem predpisovanju zdravil smo ocenili vpliv farmacevtov predpisovalcev na klinične rezultate in izide, o katerih poročajo bolniki (PRO), ter opisali njihov razvoj, vrednotenje in uvedbo v Sloveniji.
Preventivni ukrepi staršev za preprečevanje debelosti v otroštvu
Prekomerna prehranjenost in debelost v otroštvu sta pomemben dejavnik tveganja za nenalezljive bolezni skozi celotno življenjsko obdobje ter velik javnozdravstveni izziv, ki ogroža nedavni napredek pri podaljševanju življenjske dobe. Ker se debelost v otroštvu pogosto nadaljuje v odraslost in je povezana z višjim tveganjem za mnoge negativne zdravstvene posledice, številne države za njeno preprečevanje namenjajo znatna sredstva.
Aktualna revija
