Neutemeljena prekinitev zdravljenja lahko poslabša bolezen
»Terapija revmatološke bolezni naj se v času povečane ogroženosti zaradi COVID-19 prekine le takrat, ko je to strokovno utemeljeno,« poudarja doc. dr. Katja Perdan Pirkmajer, dr. med., spec. revmatologije, s Kliničnega oddelka za revmatologijo UKC Ljubljana. »Seveda COVID-19 poznamo šele kratek čas in ravnamo lahko le glede na trenutno dostopne podatke,« še dodaja.
Do kod lahko gremo in kako?
Smernice ESC za obravnavo dislipidemij so pri bolnikih z zelo velikim srčno-žilnim tveganjem (dokumentirano aterosklerozo) za holesterol v delcih LDL postavile nov cilj – vrednost naj bo pod 1,4 milimola na liter. Prof. dr. Zlatko Fras, dr. med., pa meni, da se tudi tu še ne bomo ustavili. »Morda nam bo že v kratkem uspelo priti do tolikšnega znižanja holesterola v LDL, da bo ateroskleroza morebiti celo usahnila.«
Že ko prvič predpišemo sistemski glukokortikoid, je to znak za alarm
Tako se pri obravnavi astme glasi ključno sporočilo doc. dr. Mihaele Zidarn, dr. med., specialistke interne medicine in pnevmologije s Klinike Golnik. Sogovornica poudarja, da je treba ob potrebi po sistemskem glukokortikoidu ukrepati takoj in raziskati vzroke slabega obvladovanja bolezni ter pri določenih bolnikih razmisliti o uvedbi biološke terapije.
Pomembna sta individualen pristop in vztrajnost
Evropske smernice za zdravljenje atopijskega dermatitisa (AD) svetujejo stopenjsko zdravljenje bolezni, a vedno je treba upoštevati individualno klinično raznolikost in izbrati individualen pristop, svetuje asist. dr. Mateja Starbek Zorko, dr. med., z Dermatološke klinike UKC Ljubljana.
Kako še vedno kar najbolje obvladovati raka
Zavedati se moramo, da v Sloveniji za rakom vsako leto zboli desetkrat več bolnikov in jih vsaj šestdesetkrat več umre, kot jih je v tem prvem valu zbolelo za COVID-19 in umrlo zaradi te bolezni. Vsekakor ne smemo dopustiti, da nam pandemija zamegli pogled, piše dr. Simona Borštnar, dr. med., z OI Ljubljana.
Ocena imunosti po okužbi s SARS-CoV-2 še ni možna
WHO opozarja, da še ni trdnih dokazov, da se nekdo, ki je prebolel okužbo z novim koronavirusom, ne more ponovno okužiti. Prof. dr. Alojz Ihan, dr. med., z Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo pojasnjuje, kaj to pomeni za našo dolgoročno prihodnost.
Meningokokno bolezen zaradi neznačilne klinične slike z lahkoto spregledamo
Ob epidemiji novega koronavirusa smo kar nekako pozabili, da bolniki v tem času potrebujejo zdravstveno oskrbo tudi zaradi drugih infekcijskih bolezni. Res je, da so zaradi omejitve stikov in gibanja ljudi manjše možnosti prenosa bolezni, vendar moramo biti tudi v tem času pozorni na eno izmed nujnih stanj v infektologiji, piše prim. mag. Breda Zakotnik, dr. med., spec. pediatrije in infektologije.
Kožni melanom na pragu ozdravitve
V zadnjih letih so nova zdravila v sistemsko zdravljenje melanoma prinesla veliko optimizma. Vprašanje, ali je bolezen pri skoraj polovici bolnikov na ta način ozdravljena ali zazdravljena, se zdi povsem primerno, se strinja prof. dr. Janja Ocvirk, dr. med., z Onkološkega inštituta Ljubljana. Dodatno bo k temu pripomoglo sistemsko dopolnilno zdravljenje v 3. stadiju bolezni.
Nekateri so bolj skriti
Danes je cilj dermatologov odkrivanje kožnega raka že, ko so lezije še diskretne in težko prepoznavne, a dobro ozdravljive, je Aleksandra Dugonik, dr. med., spec. dermatovenerologije iz UKC Maribor, opozorila v sklopu že 16. šole malignega melanoma. Med težje opaznimi so svetli rožnati melanomi in melanomi na neznačilnih mestih, tudi na lasišču.
Priporočila za hemato-onkološke in onkološke bolnike v času epidemije COVID-19
Bolniki, ki se zdravijo proti raku, imajo po okužbi s koronavirusom večje tveganje za hude dogodke v primerjavi z bolniki brez raka. Italijansko ministrstvo za zdravje je izdalo posebna priporočila za hemato-onkološke in onkološke bolnike. Preverili smo tudi, kako so se odzvali na Onkološkem inštitutu v Ljubljani.
Pogosta poslabšanja astme?
Strokovnjaki ugotavljajo, da kljub dobrim terapevtskim možnostim okoli polovica obolelih za astmo bolezni nima pod dobrim nadzorom. "Mnogo bolnikov ima stranske učinke zaradi zdravljenja s sistemskimi glukokortikoidi – govorimo o bremenu zdravljenja z glukokortikoidi,« nam je povedala doc. dr. Sabina Škrgat, dr. med.
Dejavniki, povezani s smrtnim izidom pri bolnikih s COVID-19
Kitajska retrospektivna raziskava je pri hospitaliziranih bolnikih s koronavirusno boleznijo 2019 (COVID-19) razkrila naslednje dejavnike tveganja za smrt: višjo starost, večji seštevek po lestvici SOFA in koncentracijo D-dimerja, večjo od 1 µg/l. Okužba z nedavno odkritim koronavirusom SARS-CoV-2 se lahko kaže s klinično sliko, ki sega od stanja brez simptomov ali blagega obolenja zgornjih dihal do pljučnice ali celo smrti.
Bolniki z multiplo sklerozo med epidemijo COVID-19
Veliko bolnikov z multiplo sklerozo se zdravi z imunomodulatornimi in/ali imunosupresivnimi zdravili, zaradi česar imajo večje tveganje za okužbe. Čeprav z dokazi podprtih podatkov še ni veliko, se že oblikujejo priporočila za njihovo obravnavo med epidemijo COVID-19. Eno pomembnejših vprašanj je, ali je treba terapijo prilagoditi in kako. Vprašali smo dr. Alenko Hrovat Ledinek, dr. med.
Vsaka prepoznana tarča je uspeh
Molekularni genetski označevalci so tisti, ki omogočajo boljšo opredelitev podskupin istega raka znotraj znanih diagnoz in bolj ciljano – posameznemu bolniku prilagojeno zdravljenje, piše znan. svet. dr. Srdjan Novaković, spec. lab. med. gen., vodja oddelka za molekularno diagnostiko na Onkološkem inštitutu Ljubljana.
Merjenje pacientovega oralnega zdravja
Pri merjenju uspešnosti posamezne vrste zobozdravstvenega zdravljenja je nujno, da se upošteva tudi pacientova ocena. Če zobozdravnik s posegom ni izboljšal kakovosti pacientovega življenja, zdravljenje ni bilo uspešno, meni izr. prof. dr. Ksenija Rener-Sitar, dr. dent. med.
Telemedicinska obravnava kroničnih bolnikov
Na UKC Ljubljana, Kliniki Golnik in v ZD Trebnje so izvedli klinično raziskavo telemedicinske obravnave 144 pacientov s kroničnimi boleznimi, ki naj bi bila podlaga za uvedbo take oskrbe na nacionalni ravni. Preliminarni rezultati so pozitivni, je povedala strokovna vodja projekta Dominika Oroszy, dr. med. iz UKC Ljubljana.
Genska povezava med ITM in psihiatričnimi motnjami
Revija JAMA je objavila raziskavo skupine znanstvenikov s sedežem v Oslu na Norveškem. Skupina je s pomočjo genomske asociacijske metode odkrila prekrivanje genov med indeksom telesne mase in psihiatričnimi motnjami. Proučevali so shizofrenijo, bipolarno motnjo razpoloženja in depresivno motnjo.
Kako čas, preživet pred ekrani, vpliva na otroke in adolescente
Več strokovnih skupin pediatrov je v smernicah predlagalo nadzor nad časom, ki ga otroci preživijo pred ekranom. V BMJ objavljen članek je pregledne vrste in predstavlja podatke, zbrane iz elektronskih baz podatkov. Skupina je pregledala 389 člankov in v obdelavo podatkov vključila 13 preglednih člankov.
Izmenično postenje kot medicinski ukrep?
V NEJM so objavil pregled raziskav z živalmi in (nekaj) z ljudmi, v katerih so proučevali, kako izmenično (intermitentno) kratko postenje vpliva na splošne kazalnike zdravja in staranje. Opisali so najpogostejše sheme periodičnega postenja in z njimi povezane presnovne ter celične spremembe. Prispevek ponuja tudi praktični nasvet, kako bi tako postenje predpisali bolnikom.
99 primerov pljučnice, povzročene s koronavirusom
V članku, objavljenem v spletni izdaji revije Lancet, so opisali epidemiološke in klinične značilnosti 99 primerov bolnikov s potrjeno pljučnico, povzročeno z SARS-CoV-2. Vsi bolniki so bili sprejeti v bolnišnico Džinjintan v Vuhanu, ki je tudi poročala o prvih bolnikih z okužbo.
Zdravljenje HIV dosega funkcionalno ozdravitev
Od leta 1996 je zlati standard protiretrovirusnega zdravljenja režim s tremi zdravili iz dveh različnih razredov. Ob dveh nukleozidnih (ali nukleotidnih) zaviralcih reverzne transkriptaze, za tretjo zdravilo v zadnjem obdobju najraje izberemo zaviralce integraze, piše prof. dr. Janez Tomažič, dr. med.,spec. infektolog z UKC Ljubljana
Presejanje za raka pljuč – kako in kdaj?
Med najpomembnejšimi temami zadnjega srečanja Združenja pnevmologov Slovenije je bilo presejanje za raka pljuč, ki so ga ponekod po svetu že začeli izvajati. Doc. dr. Aleš Rozman, dr. med., s Klinike Golnik in ugledni belgijski pulmolog dr. Christoph Dooms sta na srečanju predstavila podatke, ki potrjujejo, da presejanje z nizkoodmernim CT pomembno zmanjša umrljivost (v belgijskem programu NELSON za 26 % pri moških in kar 39 % pri ženskah).
Dosegli smo, kar se je zdelo nedosegljivo
Imunoterapija kot monoterapija ali v kombinaciji s kemoterapijo v zadnjem desetletju nedvomno pomeni enega največjih, celo revolucionarnih napredkov pri zdravljenju pljučnega raka in tudi v onkologiji nasploh, je povedala asist. dr. Nina Turnšek, dr. med., specialistka internistične onkologije z Onkološkega inštituta Ljubljana.
SARS-CoV-2 in samozaščita zdravstvenih delavcev
Virus SARS-CoV-2 je večkrat bolj kužen od virusov influence. Gre za najbolj nalezljiv respiratorni virus, poudarja izr. prof. dr. Miroslav Petrovec, dr. med., predstojnik Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo, ki obenem opozarja, da je med prejetimi brisi na novi koronavirus precej neustreznih.
Preventivna terapija migrene pogosto prekinjena
Glede na raziskave le 25 % bolnikov z migreno po šestih mesecih ostane na profilaksi, po enem letu pa le 14 %. »Treba je uskladiti pričakovanja pacienta s pričakovanji zdravnika,« pojasnjuje asist. Lina Savšek, dr. med., specialistka nevrologije z nevrološkega oddelka SB Celje.
Aktualna revija
