Breme pljučnega raka je še vedno nacionalni problem
»Kljub velikim naporom smo petletno preživetje bolnikov s pljučnim rakom v zadnjih letih izboljšali le za tri odstotke. V želji, da bi bili uspešnejši, usmerjamo svoje moči v nove preventivne programe, še bolj dostopno pulmološko obravnavo in pa v nova obetavna zdravljenja,« je povedal strokovni direktor Onkološkega inštituta, izr. prof. dr. Viljem Kovač, dr. med.
Hitrost hranjenja ni povezana s preživetjem ali nevrološkimi motnjami
Raziskava SIFT, objavljena v reviji New England Journal of Medicine, je pokazala, da hitrost večanja dnevnega vnosa mleka pri nedonošenčkih z zelo nizko gestacijsko starostjo ali zelo majhno porodno težo ni vplivala na njihovo preživetje oziroma pojav zmerne ali hude nevrološke razvojne motnje pri starosti 24 mesecev.
Veliko možnosti, da jo spregledamo
Ker jo spremlja nejasna, neznačilna klinična slika in je zelo nepredvidljiva, obstaja veliko možnosti, da invazivno meningokokno bolezen (IMB) spregledamo ali pozno diagnosticiramo. To pa je lahko zelo nevarno, opozarja prim. mag. Breda Zakotnik, dr. med., spec. pediatrije in infektologije.
Prava terapija pravemu bolniku
Aktualne smernice evropskega kardiološkega in diabetološkega združenja o preprečevanju in zdravljenju srčno-žilnih bolezni pri bolnikih s sladkorno boleznijo vnašajo pri izboru antihiperglikemika odmevno spremembo. Terapija prvega izbora pri zdravljenju oseb z velikim ali zelo velikim tveganjem za srčno-žilne bolezni je zaviralec SGLT2-kanalčkov ali agonist GLP-1, šele nato metformin.
Presejalno testiranje na osnovi PSA zmanjša umrljivost
Na kongresu EMUC 2019, kjer so priznani specialisti z različnih področij predstavili svoje poglede na praktične izzive v obravnavi bolnikov z urološkimi malignomi, je bilo veliko govora tudi o zgodnjem odkrivanju raka prostate in presejalnem testiranju z določitvijo ravni prostatičnega specifičnega antigena (PSA).
Bolnišnične okužbe so vse večja težava
Slovenija je glede bolnišničnih okužb, ki so vse večja težava, nad evropskim povprečjem, njihovega dejanskega obsega pa se ne zavedamo dovolj, poudarja doc. dr. Mateja Logar, dr. med., infektologinja s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana.
Cilj se zvišuje
Vse boljše poznavanje zapletene imunologije v ozadju luskavice nas je pripeljalo do vse učinkovitejših bioloških zdravil in velikih sprememb za bolnike, smo izvedeli na Dermatološkem vikendu v Portorožu. Prof. Brian Kirby, dr. med., je v pogovoru z nami poudaril, da imajo najboljše obete tisti bolniki, ki jim na učinkovito zdravljenje ni treba čakati predolgo.
So mladi astmatiki s pomočjo aplikacije lahko bolj urejeni?
Adolescenti imajo v primerjavi z odraslimi slabšo urejenost astme in se manj verjetno posvečajo ukrepom za optimizacijo zdravljenja, kot so izogibanje sprožilcem, obisk pri pulmologu in redno jemanje zdravil. Ali se lahko to izboljša z uporabo mobilne aplikacije, so preverjali v pilotnem testiranju aplikacije Kiss myAsthma.
Se trombolize ob pljučni emboliji (preveč) bojimo?
POtem ko so na letošnjem kongresu ESC objavili posodobljene smernice obravnave pljučne embolije, so se le-teh dotaknili tudi na skupnem mednarodnem kongresu treh strokovnih združenj za žilno medicino v Ljubljani. V Sloveniji akutno pljučno embolijo doživi 700 do 1.300 bolnikov na leto. Venski trombembolizmi, še posebno pljučni, so tretji najpogostejši vzrok smrti zaradi srčno-žilnih bolezni.
MR za oceno kariesa
Slovenski strokovnjaki so v prvi tovrstni raziskavi in vivo preverjali, ali bi magnetnoresonančno (MR) slikanje zob s kartiranjem relaksacijskega časa T2 zobne pulpe lahko uporabljali za vrednotenje odziva zobne pulpe ob napredovanju kariesa. Izsledke so objavili v reviji Caries Research.
Nove smernice za diagnozo celiakije
Izšle so prenovljene smernice za diagnozo celiakije Evropskega združenja za pediatrično gastroenterologijo, hepatologijo in prehrano (ESPGHAN). Glavna novost je enostavnejša določitev bolnikov, pri katerih smernice omogočajo diagnozo brez uporabe biopsije. Pri pripravi novih usmeritev je sodeloval tudi doc. dr. Jernej Dolinšek, dr. med., z UKC Maribor.
Vegetarijanci in mesojedci v študiji EPIC-Oxford
Veganska in vegetarijanska prehrana v zadnjih letih postajata vse bolj priljubljeni, je pa zdaj tudi jasno, kakšna so pri tem tveganja za ishemično bolezen srca in možgansko kap v primerjavi z mesojedci, o čemer piše BMJ. V članku so objavljeni podatki o tveganju za ishemično bolezen srca in možgansko kap pri različnih načinih prehrane.
Diagnosticiranje prehiteva zdravljenje
Z obširnim genomskim profiliranjem lahko pridemo do podatkov o številnih napakah v genskem materialu tumorja in tako lažje tudi do usmerjenega zdravljenja. Doc. dr. Mirjana Rajer, dr. med., z OI Ljubljana ocenjuje, da je pomembno predvsem pri rakih neznanega izvora, nekaterih redkih rakih in rakih pri otrocih. Avstralski strokovnjak prof. David Thomas, dr. med., pa poudarja napredek v zdravljenju raka pljuč.
Izziv ostaja širitev raka v centralni živčni sistem
Bolniki z nedrobnoceličnim rakom pljuč, ki so ALK-pozitivni, se v večini primerov na zdravljenje z najnovejšimi zaviralci ALK zelo dobro odzovejo. »Za te bolnike v metastatskem stadiju bolezni imamo visoko učinkovita zdravila, ki dajejo hiter in dolgotrajen odgovor ter imajo ugoden varnostni profil,« je pojasnila mag. Mojca Unk, dr. med., z OI Ljubljana.
Vpliv vrste dela na KOPB
Ocenjuje se, da je pri okoli 15 % bolnikov s KOPB razvoj bolezni povezan s poklicno izpostavitvijo tveganjem, ki bi jo lahko preprečili. Velika britanska raziskava je pokazala na večje tveganje med slikarji, kiparji, kmeti in različnimi delavci v proizvodnji. Mag. Irena Šarc, dr. med., s Klinike Golnik pravi, da so tovrstne raziskave dobrodošle, opozarja pa tudi, da se ogroženost v nekaterih poklicih dodatno prepleta s slabšim socialnim položajem delavcev.
Pulmologija – to je to!
Pulmologija je v zadnjih dveh, treh desetletjih doživela izjemen razvoj. Temu pritrjujejo tudi kolegi iz tujine. Tehnološki napredek je prinesel izboljšanje slikovne in endoskopske diagnostike, podprte z računalniško tehnologijo. Napredek v laboratorijski medicini, ki gre vse do nivoja molekul in genov, ima velik vpliv. Temu seveda sledi tudi zdravljenje, piše prim. mag. Matjaž Turel, dr. med.
Obetavne novosti zdravljenja pljučnega raka
V nobeni od evropskih držav še ne izvajajo sistematičnega presejalnega programa za pljučnega raka. Nedavno objavljeni rezultati evropske raziskave pa so nedvoumno pokazali zmanjšanje umrljivosti s presejanjem za pljučnega raka, česar se med novostmi obravnave tega raka veseli tudi doc. dr. Martina Vrankar, dr. med., z OI Ljubljana.
Športniki brez sape
Sedem do 20 % tekačev je ob ljubljanskem maratonu najverjetneje imelo dihalne težave zaradi z naporom sprožene bronhokonstrikcije, takšna je namreč njena pogostnost med prebivalstvom, je v svojem predavanju na Tavčarjevih dnevih razložil doc. dr. Robert Marčun, dr. med., s Klinike Golnik. Doživijo jo lahko astmatiki ali neastmatiki.
Zakaj potrebujemo strojno učenje v medicini?
Ste vedeli, da med aplikacijami za pametne telefone obstaja ParkinsonCheck, ki so ga že pred leti razvili slovenski strokovnjaki, z njim pa je mogoče spremljati napredovanje Parkinsonove bolezni s pomočjo telefona? Strojno učenje si utira pot v medicino.
Proaktivna obravnava za manj zapletov in hospitalizacij
V SB Slovenj Gradec so razvili uspešen ambulantni način obravnave kroničnega ledvičnega bolnika. S sodelovanjem zdravstvenih strokovnjakov različnih profilov so vpeljali regijske smernice, ki se razlikujejo od nacionalnih. V čem je bistvo njihovega uspeha, nam je razložil prim. asist. Bojan Vujkovac, dr. med.
Aktualna revija
