Članki

Aktualno o zobozdravstveni oskrbi med nosečnostjo

Zobozdravniki smo pred še ne tako dolgim časom obravnavali nosečnice kot vse druge pacientke. Rek, da vsaka nosečnost terja od nosečnice vsaj en zob, pa je žal prešel kar v ljudsko modrost. Vsekakor omenjena trditev ni resnična in danes obiski nosečnic v zobozdravstvenih ordinacijah ne smejo biti in tudi niso več tabu.

14. 10. 2020

Uporaba razmerja sFlt-1/PlGF v obravnavi preeklampsije

»S spremljanjem razmerja sFlt-1/PlGF lahko natančneje določimo hitrost napredovanja preeklampsije pri nosečnicah. Do zdaj smo lahko le postavili diagnozo,« je povedala asist. Vesna Fabjan Vodušek, dr. med., spec. ginekologije in porodništva z Ginekološke klinike UKC Ljubljana.

14. 10. 2020

Če bolnik ne sodeluje, ni uspeha

Naravni potek bolezni hidradenitis suppurativa vodi v poslabšanja in trajne poškodbe kože, ki jih lahko spremljajo hude psihične obremenitve bolnika in slaba kakovost življenja. Gre za eno od bolezni, ki pri obravnavi zahtevajo veliko multidisciplinarnega povezovanja ter tudi sodelovanja bolnika.

14. 10. 2020

Korak k večji trdnosti partnerstva

Na nastanek erektilne disfunkcije vpliva mnogo stvari, združenih v terminu biopsihosocialni dejavniki. Vlogo zdravnika pri reševanju te težave je osvetlila Frosina Krstanoska, dr. med., spec. internistka in hematologinja, FECSM, zaposlena na oddelku za interno medicino SB Slovenj Gradec, seksologinja v zasebni ambulanti ZD Velenje ter članica ESSM in ISSM.

14. 10. 2020

Nenadna utrujenost zahteva pozornost

Utrujenost, ki se pri sicer zdravih ljudeh, zlasti starejših, pojavi nenadoma in traja dlje časa, zahteva posebno pozornost, saj to lahko nakazuje na pomembno ozadje, je opozorila izr. prof. dr. Nataša Tul Mandić, dr. med.

14. 10. 2020

Zdravljenje z zoledronsko kislino tudi na primarni ravni

Zdravljenje osteoporoze z zoledronsko kislino, najmočnejšim bisfosfonatom, je možno po vsej Sloveniji tudi na primarni ravni, je povedal internist asist. Matej Rakuša, dr. med., in pojasnil, na kaj biti pozoren pred začetkom zdravljenja in med njim.

14. 10. 2020

Novosti pri zdravljenju nezapletenih okužb sečil

Izbira antibiotikov za zdravljenje nezapletenih okužb sečil se zaradi naraščajoče odpornosti proti antibiotikom spreminja. Za zdravljenje okužb spodnjih sečil se po smernicah trenutno priporočata fosfomicin in nitrofurantoin, za zdravljenje okužb zgornjih sečil pa fluorokinoloni, za katere pa ni nujno, da bodo učinkoviti.

14. 10. 2020

Premalo je celostne obravnave glavobolov

»Obravnava velike večine primarnih glavobolov lahko poteka na primarnem nivoju, saj je to najbolj racionalno,« predlaga Jožef Magdič, dr. med., spec. nevrologije, iz UKC Maribor. Na sekundarno raven sodijo bolniki, ki imajo kronične oblike primarnega glavobola ali če gre za trdovratne primere, ko je potrebno zahtevnejše preventivno zdravljenje.

14. 10. 2020

Podcenjeno vprašanje spola

Medicina spolov, ki uveljavlja posebnosti pri diagnostiki in zdravljenju glede na spol, si le počasi utira pot v kliničnoprakso. Veliko je dokazov, da se moško in žensko telo drugače odzivata, imata drugačen potek bolezni in zahtevata drugačno obravnavo.

14. 10. 2020
Uvodnik

Ženski privilegiji

Nosečnost in materinstvo sta privilegija žensk, ki ju pogosto premalo izkoristimo. In to kljub dejstvu, da materinstvo še nikoli ni bilo tako varno, kot je danes. Slovenija je na tem področju ena najvarnejših držav na svetu, saj imamo eno najnižjih umrljivosti novorojenčkov na svetu.

14. 10. 2020

»Brez podatkov iz klinične prakse si prihodnosti medicine ne predstavljam«

»Težko si predstavljam prihodnost medicine, ne da bi zdravniki imeli dober pregled nad populacijami bolnikov, s katerimi se ukvarjamo, pri čemer je register bistvenega pomena,« pravi predstojnik KO za otroško, mladostniško in razvojno nevrologijo, izr. prof. dr. Damjan Osredkar, dr. med.

28. 9. 2020

Virtualne bolnišnice obetajo

Na virtualni okrogli mizi z naslovom »EF prispeva, COVID-19: Nevarnost in priložnost za slovenski zdravstveni sistem« sta Marija Lucija Antolič, dr. med., in Marjan Sušelj, generalni direktor ZZZS, predstavila prednosti telemedicine in razloge za počasno vpeljavo digitalizacije v slovensko zdravstvo.

28. 9. 2020

Nov model plačevanja molekularne genetske diagnostike

Molekularna diagnostika je v onkologiji vse bolj nepogrešljiva. Realno je pričakovati, da bo molekularno genetsko testiranje prva izbira pri vseh onkoloških bolnikih ob postavitvi diagnoze in kasneje v različnih fazah bolezni. Pomembno novost, ki je v praksi zaživela letos poleti, sta pokomentirala znan. svet. dr. Srdjan Novaković in dr. Simona Borštnar, dr. med.

28. 9. 2020

Zaupanje pozitivno vpliva na komplianco in adherenco

Približno pred dvema desetletjema, ko je bil odkrit prvi bolnik s Fabryjevo boleznijo v Sloveniji, je Sonja Pečolar, dipl. m. s., skupaj s prim. Bojanom Vujkovcem in še nekaj zdravniki začela proces izobraževanja, ki je potekal tudi v tujini, in tako je nastal edini center za obravnavo Fabryjeve bolezni v Sloveniji.

22. 9. 2020

Zaklad podatkov za personalizirano medicino prihodnosti

Bolnik ob diagnozi noče slišati le »50 odstotkov možnosti imate, da boste preživeli«. Tako je dr.Betina Ryll, dr. med., na dogodku Dobrodošli v prihodnosti na najlepši možni način ponazorila, zakaj moramo podatke v medicini bolje izkoristiti. Kje se že kažejo koristi umetne inteligence, pa sta pokazala prof. dr. Jure Leskovec in doc. dr. Marinka Žitnik.

19. 9. 2020

Vsi drugačni, vsi enakopravni?

Čeprav so strokovnjaki na dogodku Dobrodošli v prihodnosti ugotavljali, da personalizacija v medicino prihaja počasneje kot na druga področja, je zamuda v nekem smislu razumljiva s stališča občutljivosti podatkov, s katerimi imamo tu opravka. Doc. dr. Marko Pokorn, dr. med., opozarja, da gre za mukotrpno pridobljene podatke, ki zahtevajo rahločutno ravnanje, problem varnosti pa je tu še posebno izpostavljen.

19. 9. 2020

Boljše prepoznavanje ogrožajočih krvavitev

V nasprotju z dedno za pridobljeno hemofilijo lahko zbolijo tudi ženske. Klinično se najpogosteje pokaže v obliki spontanih krvavitev v kožo, sluznice, prebavila, rodila in mišice, redko pa v sklepe. Krvavitve se značilno kažejo kot obsežne modrice po telesu razlaga spec. interne in intenzivne medicine ter hematologije Karla Rener, dr. med.

15. 9. 2020

Dermatološke bolezni se kažejo tudi na ustni sluznici

Številne kožne spremembe so močno povezane z lezijami ustne sluznice, vendar pa jih lahko zobozdravniki zaradi pomanjkanja informacij spregledamo ali celo napačno diagnosticiramo. Zato je interdisciplinarni pristop ključnega pomena za obvladovanje bolezni ter izboljšanje celotnega stanja in funkcije obolelih.

19. 7. 2020

Domači prispevki na ASCO 2020

Na letošnjem kongresu ASCO, ki je potekal virtualno, so s svojimi prispevki sodelovali tudi onkologi z Onkološkega inštituta Ljubljana. Tri pomembnejše s področja raka dojk je opisala specialistka interne medicine in internistične onkologije dr. Simona Borštnar, dr. med., z OI Ljubljana.

23. 6. 2020

Zobozdravniška obravnava nevroloških pacientov

Zobozdravniki se v svojih ordinacijah vsakodnevno srečujemo s pacienti, ki imajo različna nevrološka obolenja in nevrološke motnje. V prispevku bomo predstavili strategije obravnave bolnikov z epilepsijo in dolgoletnimi cerebrovaskularnimi obolenji, ki imajo povečano tveganje za možgansko kap.

23. 6. 2020

IvIg za zdravljenje kronične vnetne demielinizacijske polinevropatije

Intravenski imunoglobulini (IvIg) se uporabljajo za zdravljenje številnih imunsko povzročenih nevroloških bolezni centralnega in perifernega živčnega sistema. Njihov pomen pri zdravljenju kronične vnetne demielinizacijske polinevropatije (CIDP) je osvetlila doc. dr. Lea Leonardis, dr. med., s Kliničnega inštituta za klinično nevrofiziologijo UKC Ljubljana.

23. 6. 2020
Na kratko

Raziskavo z dapagliflozinom bodo končali predčasno

Po priporočilu odbora za nadzor podatkov (DMC) bodo fazo III raziskave DAPA-CKD za dapagliflozin predčasno končali zaradi ugotovljene velike učinkovitosti. Dapagliflozin je zaviralec SGLT2, ki se je v tej raziskavi izkazal kot zelo uporaben pri kroničnih ledvičnih bolnikih z diabetesom tipa 2 ali brez njega.

19. 6. 2020
Na kratko

COVID-19 dvignil statistike precepljenosti

V Sloveniji se je pojavnost invazivnih pnevmokoknih bolezni od leta 2014 zmanjšala skoraj za polovico, s 46,2 na 28,7 primera na 100.000 prebivalcev. A ta številka je še vedno šestkrat večja, kot je evropsko povprečje, 5,6 primera na 100.000 prebivalcev.

19. 6. 2020
Na kratko

Krvavitve koronarnih bolnikov manjše v monoterapiji s tikagrelorjem

Rezultati analize neodvisne študije TWILIGHT kažejo, da je učinkovina tikagrelor pri visokorizičnih koronarnih bolnikih v monoterapiji zmanjšala tveganje za klinično pomembne krvavitve v primerjavi z uporabo acetilsalicilne kisline skupaj s tikagrelorjem.

19. 6. 2020
Na kratko

Empagliflozin v novi študiji testiran za AMI

Podjetje NYSE:LLY in klinični raziskovalni inštitut Duke (DCRI) sta pred kratkim napovedala novo raziskavo EMPACT-MI, v kateri bodo ugotavljali, ali lahko empagliflozin izboljša okrevanje in prepreči srčno popuščanje po akutnem miokardnem infarktu (AMI) pri odraslih s sladkorno boleznijo ali brez nje.

19. 6. 2020
Na kratko

Donacija za lajšanje posledic pandemije

Fundacija farmacevtskega podjetja Biogen je skupnostim in bolnišničnim sistemom po vsem svetu namenila približno devet milijonov evrov za pomoč pri odgovarjanju na epidemijo COVID-19 in njene posledice.

19. 6. 2020

Aktualni e-novičnik

Prve slovenske Smernice za zadostno preskrbljenost z vitaminom D

16. 12. 2025

Pred 40 leti obsojeni na smrt, danes kreditno sposobni

16. 12. 2025

Umetna inteligenca kot družabnik

16. 12. 2025

Zaporedna uporaba zaviralcev JAK pri UK – da ali ne?

21. 11. 2025

Uvealni melanom

22. 10. 2025
Naročite se na e-novičnik

Aktualna revija

pHarmonia lgotip

Prijavni obrazec

pHarmonia pHarmonia logotip
Revija pHARMONIA in portal pharmonia.si sta namenjena zdravnikom, zobozdravnikom in farmacevtom. Bralce in uporabnike na poljuden način obveščata o novostih s področja omenjenih strok, obenem pa ponujata pester izbor vsebin za vse razmišljujoče, ki tudi v sprostitvi iščejo nove izzive.
Izdajatelj

AdriaSonara d.o.o.
Italijanska ulica 8
Slovenija

Uredništvo

Urednica
Nives Pustavrh
041 330 606
nives.pustavrh@adriasonara.eu
zdenka.melansek@adriasonara.eu

Oglaševanje
Barbara Pučnik
051 609 366
barbara.pucnik@adriasonara.eu

O nas
© 2025 AdriaSonara d.o.o. Vse pravice pridržane. Izdelava AB Skupina. Nastavitve piškotkov.