Virtualne bolnišnice obetajo
Na virtualni okrogli mizi z naslovom »EF prispeva, COVID-19: Nevarnost in priložnost za slovenski zdravstveni sistem« sta Marija Lucija Antolič, dr. med., in Marjan Sušelj, generalni direktor ZZZS, predstavila prednosti telemedicine in razloge za počasno vpeljavo digitalizacije v slovensko zdravstvo.
Nov model plačevanja molekularne genetske diagnostike
Molekularna diagnostika je v onkologiji vse bolj nepogrešljiva. Realno je pričakovati, da bo molekularno genetsko testiranje prva izbira pri vseh onkoloških bolnikih ob postavitvi diagnoze in kasneje v različnih fazah bolezni. Pomembno novost, ki je v praksi zaživela letos poleti, sta pokomentirala znan. svet. dr. Srdjan Novaković in dr. Simona Borštnar, dr. med.
Zaupanje pozitivno vpliva na komplianco in adherenco
Približno pred dvema desetletjema, ko je bil odkrit prvi bolnik s Fabryjevo boleznijo v Sloveniji, je Sonja Pečolar, dipl. m. s., skupaj s prim. Bojanom Vujkovcem in še nekaj zdravniki začela proces izobraževanja, ki je potekal tudi v tujini, in tako je nastal edini center za obravnavo Fabryjeve bolezni v Sloveniji.
Zaklad podatkov za personalizirano medicino prihodnosti
Bolnik ob diagnozi noče slišati le »50 odstotkov možnosti imate, da boste preživeli«. Tako je dr.Betina Ryll, dr. med., na dogodku Dobrodošli v prihodnosti na najlepši možni način ponazorila, zakaj moramo podatke v medicini bolje izkoristiti. Kje se že kažejo koristi umetne inteligence, pa sta pokazala prof. dr. Jure Leskovec in doc. dr. Marinka Žitnik.
Vsi drugačni, vsi enakopravni?
Čeprav so strokovnjaki na dogodku Dobrodošli v prihodnosti ugotavljali, da personalizacija v medicino prihaja počasneje kot na druga področja, je zamuda v nekem smislu razumljiva s stališča občutljivosti podatkov, s katerimi imamo tu opravka. Doc. dr. Marko Pokorn, dr. med., opozarja, da gre za mukotrpno pridobljene podatke, ki zahtevajo rahločutno ravnanje, problem varnosti pa je tu še posebno izpostavljen.
Boljše prepoznavanje ogrožajočih krvavitev
V nasprotju z dedno za pridobljeno hemofilijo lahko zbolijo tudi ženske. Klinično se najpogosteje pokaže v obliki spontanih krvavitev v kožo, sluznice, prebavila, rodila in mišice, redko pa v sklepe. Krvavitve se značilno kažejo kot obsežne modrice po telesu razlaga spec. interne in intenzivne medicine ter hematologije Karla Rener, dr. med.
Dermatološke bolezni se kažejo tudi na ustni sluznici
Številne kožne spremembe so močno povezane z lezijami ustne sluznice, vendar pa jih lahko zobozdravniki zaradi pomanjkanja informacij spregledamo ali celo napačno diagnosticiramo. Zato je interdisciplinarni pristop ključnega pomena za obvladovanje bolezni ter izboljšanje celotnega stanja in funkcije obolelih.
Domači prispevki na ASCO 2020
Na letošnjem kongresu ASCO, ki je potekal virtualno, so s svojimi prispevki sodelovali tudi onkologi z Onkološkega inštituta Ljubljana. Tri pomembnejše s področja raka dojk je opisala specialistka interne medicine in internistične onkologije dr. Simona Borštnar, dr. med., z OI Ljubljana.
Zobozdravniška obravnava nevroloških pacientov
Zobozdravniki se v svojih ordinacijah vsakodnevno srečujemo s pacienti, ki imajo različna nevrološka obolenja in nevrološke motnje. V prispevku bomo predstavili strategije obravnave bolnikov z epilepsijo in dolgoletnimi cerebrovaskularnimi obolenji, ki imajo povečano tveganje za možgansko kap.
IvIg za zdravljenje kronične vnetne demielinizacijske polinevropatije
Intravenski imunoglobulini (IvIg) se uporabljajo za zdravljenje številnih imunsko povzročenih nevroloških bolezni centralnega in perifernega živčnega sistema. Njihov pomen pri zdravljenju kronične vnetne demielinizacijske polinevropatije (CIDP) je osvetlila doc. dr. Lea Leonardis, dr. med., s Kliničnega inštituta za klinično nevrofiziologijo UKC Ljubljana.
Raziskavo z dapagliflozinom bodo končali predčasno
Po priporočilu odbora za nadzor podatkov (DMC) bodo fazo III raziskave DAPA-CKD za dapagliflozin predčasno končali zaradi ugotovljene velike učinkovitosti. Dapagliflozin je zaviralec SGLT2, ki se je v tej raziskavi izkazal kot zelo uporaben pri kroničnih ledvičnih bolnikih z diabetesom tipa 2 ali brez njega.
COVID-19 dvignil statistike precepljenosti
V Sloveniji se je pojavnost invazivnih pnevmokoknih bolezni od leta 2014 zmanjšala skoraj za polovico, s 46,2 na 28,7 primera na 100.000 prebivalcev. A ta številka je še vedno šestkrat večja, kot je evropsko povprečje, 5,6 primera na 100.000 prebivalcev.
Krvavitve koronarnih bolnikov manjše v monoterapiji s tikagrelorjem
Rezultati analize neodvisne študije TWILIGHT kažejo, da je učinkovina tikagrelor pri visokorizičnih koronarnih bolnikih v monoterapiji zmanjšala tveganje za klinično pomembne krvavitve v primerjavi z uporabo acetilsalicilne kisline skupaj s tikagrelorjem.
Empagliflozin v novi študiji testiran za AMI
Podjetje NYSE:LLY in klinični raziskovalni inštitut Duke (DCRI) sta pred kratkim napovedala novo raziskavo EMPACT-MI, v kateri bodo ugotavljali, ali lahko empagliflozin izboljša okrevanje in prepreči srčno popuščanje po akutnem miokardnem infarktu (AMI) pri odraslih s sladkorno boleznijo ali brez nje.
Prihod nove učinkovine za zniževanje holesterola LDL
V fazi pridobivanja dovoljenja za promet pri EMA je nova zdravilna učinkovina, mala interferenčna RNK, ki deluje na temelju utišanja gena za PCSK9. Raziskave programa ORION kažejo, da omenjeni mehanizem delovanja pomembno pripomore k dolgotrajnemu znižanju ravni holesterola LDL in lahko prispeva k izboljšanju sodelovanja pri zdravljenju.
Ali nepopolno zalivanje kočnikov še vedno preprečuje karies?
Zalivanje fisur velja za učinkovit preventivni ukrep proti kariesu, vendar se pogosto postavlja vprašanje, ali tudi nepopolno zalite fisure dajejo zadostno zaščito. Asist. Lenka Likar Ostrc, dr. dent. med., Medicinska fakulteta in UKC Ljubljana, je s kolegicama to preverjala v raziskavi, katere rezultati so bili objavljeni v publikaciji Clinical and Experimental Dental Research.
Učinkovitost metformina ob sindromu policističnih jajčnikov
Dolgoročna učinkovitost metformina ob sindromu policističnih jajčnikov (PCOS) še ni dokazana, razen pri ženskah z moteno glukozno toleranco ali sladkorno boleznijo. Dr. Mojca Jensterle, dr. med., s sodelavci KO za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni UKC Ljubljana in Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani je zato slednjo preverjala v raziskavi pri ženskah s PCOS in čezmerno težo ter z normalno glikemijo. Izsledke so objavili v publikaciji Endocrine Connections.
Ponovna uporaba CT-slik s pomočjo umetne inteligence
Pri Lancetu je bila v aprilski številki Digital Health objavljena raziskava ameriških znanstvenikov, v kateri so primerjali napovedno vrednost različnih biometričnih podatkov, pridobljenih iz CT-slik abdomna, z napovedno vrednostjo kliničnih parametrov pri napovedovanju srčno-žilnih dogodkov in splošnega preživetja v skupini asimptomatskih odraslih.
Onesnaženost zraka z ozonom je povezana z večjo umrljivostjo
Rezultati obsežne raziskave, objavljeni v reviji British Medical Journal, so pokazali, da bi z upoštevanjem strožjih standardov kakovosti zraka vsako leto lahko ohranili na tisoče življenj. Raziskava podpira iniciativo Svetovne zdravstvene organizacije za sprejetje strožjih standardov kakovosti zraka v posameznih državah.
Apiksaban za zdravljenje globoke venske tromboze pri raku
Venska tromboza je pogost vzrok za smrt in zaplete pri bolnikih z rakom. Veliko tveganje za ponovitev trombembolizmov in krvavitve je izziv za antikoagulacijsko zdravljenje. Zadnja priporočila svetujejo razmislek o uvedbi rivaroksabana, pri čemer obstajajo zadržki zaradi povečanega tveganja za krvavitve, predvsem gastrointestinalne, v primerjavi z nizkomolekularnimi heparini, poroča NEJM.
Zdravljenje COVID-19 s konvalescentno plazmo
Uporabo konvalescentne plazme so priporočali kot empirično zdravljenje že pri okužbi z ebolo leta 2014, leta 2015 je bil postavljen tudi protokol za zdravljenje MERS. Metoda se je kot potencialno učinkovita pokazala tudi pri okužbah s SARS-CoV ter virusoma gripe H5N1 in H1N1. Revija JAMA je pod drobnogled vzela plazmo pri COVID-19.
Zdravila za črpalko, cevi in filter
Kdo bi lahko predvidel, da bodo zdravila proti sladkorni bolezni postala tako učinkovita strategija zdravljenja srca in ledvic pri ljudeh s sladkorno boleznijo ali brez nje, se je v spletnem predavanju vprašal prof. dr. Subodth Verma, dr. med., priznani srčni kirurg in strokovnjak iz Bolnišnice St. Michael v Torontu, in nakazal, da zgodbe, ki se je pred petimi leti začela z raziskavo EMPA-REG OUTCOME, še ni konec.
Holesterol v LDL: nižje je bolje, ampak …
Glavna ovira, da večina zelo ogroženih oseb ne dosega ciljnih vrednosti holesterola v LDL, je njihovo slabo sodelovanje pri zdravljenju, ugotavlja prim. Matija Cevc, dr. med., s KO za žilne bolezni UKC Ljubljana. Zgodnje odkrivanje povišanega holesterola, večkratni pogovor s pacientom, zgodnje zdravljenje in čim pogostejše merjenje holesterola so ključni elementi, da jih obvarujemo povečanega tveganja srčno-žilne bolezni, je prepričan.
O kombinacijah in varnosti
Glede na razmeroma kratko obdobje poznavanja mehanizma okužbe s SARS-CoV-2 je še prezgodaj, da bi potrdili sume, da nekateri nesteroidni antirevmatiki lahko povečajo verjetnost okužbe oziroma razmnoževanja novega koronavirusa, je v pogovoru o analgetikih poudaril prof. dr. Borut Štrukelj, mag. farm., s Fakultete za farmacijo Univerze v Ljubljani.
Pomembno je, da govorimo isti jezik
Statistike opravljenih priporočenih in samoplačniških cepljenj pri nas niso niti približno takšne, kot bi si pediatri želeli. Denis Baš, dr. med., spec. pediatrije, poudarja, da moramo delati za ozaveščanje tako laične kot tudi strokovne javnosti oziroma zdravstvenega osebja. »Zelo pomembno je, da govorimo isti jezik in da starši od vseh nas dobijo enotne informacije,« je dejal.
Aktualna revija
