Članki

ERS 2020

Nadzor nad okrevanjem po težki obliki COVID-19

Evropski pulmološki kongres je v celoti potekal v spletni obliki, COVID-19 pa ga je zaznamoval tudi tematsko. Na njem so povzeli trenutne podatke o bolezni ter predstavili pričakovani razvoj zdravil in cepiv. Raziskave kažejo, da je po prebolevanju težke oblike bolezni rehabilitacija pomembna, saj so spremembe na pljučih in v zmogljivosti bolnikov dolgotrajne.

14. 10. 2020

Letos ugotavljajo rast pojavnosti KME

Zanimanje za cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu (KME) se v Sloveniji po podatkih NIJZ v zadnjih letih nekoliko povečuje, vendar je pri nas v primerjavi z Avstrijo delež cepljenih oseb precej manjši, sporoča doc. dr. Marko Pokorn, dr. med., strokovni direktor Pediatrične klinike.

14. 10. 2020

Izpostavljeno na ESMO 2020

Zbrali smo najodmevnejše študije z nedavno končanega kongresa Evropskega združenja za internistično onkologijo s področja raka dojk, pljuč, prostate, želodca in požiralnika.

14. 10. 2020

Prihodnost klinične farmacije po epidemiji precej nejasna

Med epidemijo smo pridobili kar nekaj novih izkušenj in znanj, ki nam bodo v prihodnosti gotovo koristili. Videli smo, da je zaščitno opremo mogoče izdelovati s pomočjo 3D-tiskalnikov, da je mogoče nekatere težave bolnikov rešiti po telefonu, da je včasih nujno in v večjem obsegu treba izvajati eksperimentalno zdravljenje z zdravili. Kljub vsemu pa v prihodnje naših visokih standardov ne smemo spustiti.

14. 10. 2020

Test HbA1c brez obiska v ambulanti

V publikaciji Diabetes Research and Clinical Practice so bili objavljeni rezultati slovenske raziskave dr. Karin Kanc, dr. med., iz ordinacije jazindiabetes, ki je v sodelovanju z diabetologinjo Jano Komel, dr. med., iz ZD Koper med epidemijo zelo uspešno preizkusila možnost testiranja HbA1c, pri kateri bolniku ni treba v ambulanto, ampak pošlje vzorec po pošti.

14. 10. 2020

Novi steber zdravljenja tudi pri srčnem popuščanju

Ne glede na napredek pri zdravljenju srčnega popuščanja prognoza bolnikov še zdaleč ni optimalna, zato potrebujemo nove terapevtske možnosti, so poudarili na septembrskem simpoziju Inovacije in novi načini zdravljenja srčnega popuščanja. Ena takšnih se je pokazala v zaviralcih SGLT2.

14. 10. 2020
ESC 2020

Smernice ESC za atrijsko fibrilacijo

Nove smernice za odkrivanje in obravnavo bolnikov z atrijsko fibrilacijo (AF), ki jih je pripravilo Evropsko združenje za kardiologijo (ESC) v sodelovanju z Evropskim združenjem za kardio-torakalno kirurgijo (EACTS), temeljijo na integriranem holističnem pristopu, usmerjenem v bolnika.

14. 10. 2020

Ključno je učinkovito in hitro zdravljenje

Pridobljena hemofilija je redka življenje ogrožajoča motnja v strjevanju krvi. Pojavi se nenadoma pri človeku, ki predhodno ni imel nagnjenosti k spontanim krvavitvam in tudi v družini ni te nagnjenosti. Povzroči jo nastanek nevtralizirajočih avtoprotiteles proti faktorju strjevanja krvi, najpogosteje gre za faktor VIII (FVIII).

14. 10. 2020

Aktualno o zobozdravstveni oskrbi med nosečnostjo

Zobozdravniki smo pred še ne tako dolgim časom obravnavali nosečnice kot vse druge pacientke. Rek, da vsaka nosečnost terja od nosečnice vsaj en zob, pa je žal prešel kar v ljudsko modrost. Vsekakor omenjena trditev ni resnična in danes obiski nosečnic v zobozdravstvenih ordinacijah ne smejo biti in tudi niso več tabu.

14. 10. 2020

Uporaba razmerja sFlt-1/PlGF v obravnavi preeklampsije

»S spremljanjem razmerja sFlt-1/PlGF lahko natančneje določimo hitrost napredovanja preeklampsije pri nosečnicah. Do zdaj smo lahko le postavili diagnozo,« je povedala asist. Vesna Fabjan Vodušek, dr. med., spec. ginekologije in porodništva z Ginekološke klinike UKC Ljubljana.

14. 10. 2020

Če bolnik ne sodeluje, ni uspeha

Naravni potek bolezni hidradenitis suppurativa vodi v poslabšanja in trajne poškodbe kože, ki jih lahko spremljajo hude psihične obremenitve bolnika in slaba kakovost življenja. Gre za eno od bolezni, ki pri obravnavi zahtevajo veliko multidisciplinarnega povezovanja ter tudi sodelovanja bolnika.

14. 10. 2020

Korak k večji trdnosti partnerstva

Na nastanek erektilne disfunkcije vpliva mnogo stvari, združenih v terminu biopsihosocialni dejavniki. Vlogo zdravnika pri reševanju te težave je osvetlila Frosina Krstanoska, dr. med., spec. internistka in hematologinja, FECSM, zaposlena na oddelku za interno medicino SB Slovenj Gradec, seksologinja v zasebni ambulanti ZD Velenje ter članica ESSM in ISSM.

14. 10. 2020

Nenadna utrujenost zahteva pozornost

Utrujenost, ki se pri sicer zdravih ljudeh, zlasti starejših, pojavi nenadoma in traja dlje časa, zahteva posebno pozornost, saj to lahko nakazuje na pomembno ozadje, je opozorila izr. prof. dr. Nataša Tul Mandić, dr. med.

14. 10. 2020

Zdravljenje z zoledronsko kislino tudi na primarni ravni

Zdravljenje osteoporoze z zoledronsko kislino, najmočnejšim bisfosfonatom, je možno po vsej Sloveniji tudi na primarni ravni, je povedal internist asist. Matej Rakuša, dr. med., in pojasnil, na kaj biti pozoren pred začetkom zdravljenja in med njim.

14. 10. 2020

Novosti pri zdravljenju nezapletenih okužb sečil

Izbira antibiotikov za zdravljenje nezapletenih okužb sečil se zaradi naraščajoče odpornosti proti antibiotikom spreminja. Za zdravljenje okužb spodnjih sečil se po smernicah trenutno priporočata fosfomicin in nitrofurantoin, za zdravljenje okužb zgornjih sečil pa fluorokinoloni, za katere pa ni nujno, da bodo učinkoviti.

14. 10. 2020

Premalo je celostne obravnave glavobolov

»Obravnava velike večine primarnih glavobolov lahko poteka na primarnem nivoju, saj je to najbolj racionalno,« predlaga Jožef Magdič, dr. med., spec. nevrologije, iz UKC Maribor. Na sekundarno raven sodijo bolniki, ki imajo kronične oblike primarnega glavobola ali če gre za trdovratne primere, ko je potrebno zahtevnejše preventivno zdravljenje.

14. 10. 2020

Podcenjeno vprašanje spola

Medicina spolov, ki uveljavlja posebnosti pri diagnostiki in zdravljenju glede na spol, si le počasi utira pot v kliničnoprakso. Veliko je dokazov, da se moško in žensko telo drugače odzivata, imata drugačen potek bolezni in zahtevata drugačno obravnavo.

14. 10. 2020
Uvodnik

Ženski privilegiji

Nosečnost in materinstvo sta privilegija žensk, ki ju pogosto premalo izkoristimo. In to kljub dejstvu, da materinstvo še nikoli ni bilo tako varno, kot je danes. Slovenija je na tem področju ena najvarnejših držav na svetu, saj imamo eno najnižjih umrljivosti novorojenčkov na svetu.

14. 10. 2020

»Brez podatkov iz klinične prakse si prihodnosti medicine ne predstavljam«

»Težko si predstavljam prihodnost medicine, ne da bi zdravniki imeli dober pregled nad populacijami bolnikov, s katerimi se ukvarjamo, pri čemer je register bistvenega pomena,« pravi predstojnik KO za otroško, mladostniško in razvojno nevrologijo, izr. prof. dr. Damjan Osredkar, dr. med.

28. 9. 2020

Virtualne bolnišnice obetajo

Na virtualni okrogli mizi z naslovom »EF prispeva, COVID-19: Nevarnost in priložnost za slovenski zdravstveni sistem« sta Marija Lucija Antolič, dr. med., in Marjan Sušelj, generalni direktor ZZZS, predstavila prednosti telemedicine in razloge za počasno vpeljavo digitalizacije v slovensko zdravstvo.

28. 9. 2020

Nov model plačevanja molekularne genetske diagnostike

Molekularna diagnostika je v onkologiji vse bolj nepogrešljiva. Realno je pričakovati, da bo molekularno genetsko testiranje prva izbira pri vseh onkoloških bolnikih ob postavitvi diagnoze in kasneje v različnih fazah bolezni. Pomembno novost, ki je v praksi zaživela letos poleti, sta pokomentirala znan. svet. dr. Srdjan Novaković in dr. Simona Borštnar, dr. med.

28. 9. 2020

Zaupanje pozitivno vpliva na komplianco in adherenco

Približno pred dvema desetletjema, ko je bil odkrit prvi bolnik s Fabryjevo boleznijo v Sloveniji, je Sonja Pečolar, dipl. m. s., skupaj s prim. Bojanom Vujkovcem in še nekaj zdravniki začela proces izobraževanja, ki je potekal tudi v tujini, in tako je nastal edini center za obravnavo Fabryjeve bolezni v Sloveniji.

22. 9. 2020

Zaklad podatkov za personalizirano medicino prihodnosti

Bolnik ob diagnozi noče slišati le »50 odstotkov možnosti imate, da boste preživeli«. Tako je dr.Betina Ryll, dr. med., na dogodku Dobrodošli v prihodnosti na najlepši možni način ponazorila, zakaj moramo podatke v medicini bolje izkoristiti. Kje se že kažejo koristi umetne inteligence, pa sta pokazala prof. dr. Jure Leskovec in doc. dr. Marinka Žitnik.

19. 9. 2020

Vsi drugačni, vsi enakopravni?

Čeprav so strokovnjaki na dogodku Dobrodošli v prihodnosti ugotavljali, da personalizacija v medicino prihaja počasneje kot na druga področja, je zamuda v nekem smislu razumljiva s stališča občutljivosti podatkov, s katerimi imamo tu opravka. Doc. dr. Marko Pokorn, dr. med., opozarja, da gre za mukotrpno pridobljene podatke, ki zahtevajo rahločutno ravnanje, problem varnosti pa je tu še posebno izpostavljen.

19. 9. 2020

Boljše prepoznavanje ogrožajočih krvavitev

V nasprotju z dedno za pridobljeno hemofilijo lahko zbolijo tudi ženske. Klinično se najpogosteje pokaže v obliki spontanih krvavitev v kožo, sluznice, prebavila, rodila in mišice, redko pa v sklepe. Krvavitve se značilno kažejo kot obsežne modrice po telesu razlaga spec. interne in intenzivne medicine ter hematologije Karla Rener, dr. med.

15. 9. 2020

Dermatološke bolezni se kažejo tudi na ustni sluznici

Številne kožne spremembe so močno povezane z lezijami ustne sluznice, vendar pa jih lahko zobozdravniki zaradi pomanjkanja informacij spregledamo ali celo napačno diagnosticiramo. Zato je interdisciplinarni pristop ključnega pomena za obvladovanje bolezni ter izboljšanje celotnega stanja in funkcije obolelih.

19. 7. 2020

Aktualni e-novičnik

Odtegnitveni simptomi antidepresivov in ustrezno ukinjanje

21. 5. 2025

Preprečevanje pnevmokoknih okužb pri odraslih

21. 5. 2025

Nevromielitis optika zahteva hitro ukrepanje

25. 3. 2025

Zdravljenje aken napreduje

25. 3. 2025

Rak trebušne slinavke – kdaj pomisliti nanj?

25. 3. 2025
Naročite se na e-novičnik

Aktualna revija

pHarmonia lgotip

Prijavni obrazec

pHarmonia pHarmonia logotip
Revija pHARMONIA in portal pharmonia.si sta namenjena zdravnikom, zobozdravnikom in farmacevtom. Bralce in uporabnike na poljuden način obveščata o novostih s področja omenjenih strok, obenem pa ponujata pester izbor vsebin za vse razmišljujoče, ki tudi v sprostitvi iščejo nove izzive.
Izdajatelj

AdriaSonara d.o.o.
Italijanska ulica 8
Slovenija

Uredništvo

Urednica
Nives Pustavrh
041 330 606
nives.pustavrh@adriasonara.eu
zdenka.melansek@adriasonara.eu

Oglaševanje
Barbara Pučnik
051 609 366
barbara.pucnik@adriasonara.eu

O nas
© 2025 AdriaSonara d.o.o. Vse pravice pridržane. Izdelava AB Skupina. Nastavitve piškotkov.