Nespečnež ali ekstremen večerni kronotip?
Kako skrbeti za dobro higieno spanca? Zakaj so pomembni cirkadiani ritmi pri človeku? Kako strašljive so posledice izmenskega dela pri zdravstvenih delavcih in kakšen vpliv na telo imajo nočna dežurstva? Odgovore je nanizal 3. simpozij o spalni apneji, ki ga je organizirala Univerzitetna klinika za pljučne bolezni in alergijo Golnik.
Zgodnje specialistično zdravljenje astme in KOPB
V svetu približno 70 % ljudi s kronično obstruktivno pljučno boleznijo (KOPB) ali astmo nima postavljene diagnoze in zato tudi niso zdravljeni. V kanadski raziskavi, objavljeni v reviji NEJM, so potrdili, da se z zgodnjim odkrivanjem in zdravljenjem KOPB in astme pri pulmologu zmanjša potreba po nadaljnjih zdravstvenih storitvah zaradi bolezni dihal.
Somnologija v Sloveniji je dobra
Spanje je fiziološka funkcija, ki je nujna za dobro delovanje človeka. Med spanjem so nekateri deli možganov bolj aktivni kot med budnostjo, spremenjeno je dihanje, bitje srca, izločanje različnih hormonov. Med spanjem, predvsem med globokimi fazami, se v otroštvu izloča rastni hormon. Iz možganov pa se v globokem spanju izplavlja tudi betaamiloid, katerega kopičenje v možganih vodi v demenco, zato je globoko spanje pomembno tudi ...
Koraki do presejalnega programa za pljučnega raka v Sloveniji
V želji, da Slovenija še naprej ostane ena izmed evropskih držav, ki svojim prebivalcem ponuja vsa z dokazi podprta organizirana presejanja za raka, in v želji zmanjšati umrljivost zaradi pljučnega raka smo začeli izvajati aktivnosti za implementacijo programa presejanja za pljučnega raka. Kako poteka postopek in kje smo z uvedbo? Piše doc. dr. Martina Vrankar, dr. med., spec. onkologije z radioterapije z Onkološkega inštituta Ljubljana.
Astma in komorbidnosti
Zdravljenje bolnikov z astmo in sočasnimi boleznimi zahteva multidisciplinarno obravnavo, katere center je bolnik, koordinacijo pa skupaj s pulmologom vodi družinski zdravnik, poudarja prof. dr. Davorina Petek, dr. med., spec. družinske medicine s Katedre za družinsko medicino Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. Katere so priložnosti za boljšo obravnavo bolnikov?
Alergijska reakcija na pik žuželke v povezavi z genetsko motnjo
Ali so življenjsko ogrožajoče alergijske reakcije na pik žuželke iz reda kožekrilcev povezane z genetsko motnjo? Slovenski raziskovalci so v sodelovanju s tujimi kolegi prišli do odkritja, ki to potrjuje. Svoje ugotovitve so objavili v ugledni reviji Allergy.
Kaj je znanstveno dokazano o akupunkturi?
Raziskovalci se s številnimi študijami trudijo razložiti mehanizem delovanja tega kitajskega načina zdravljenja. Raziskave potekajo predvsem na živalskih modelih, na katerih simulirajo bolezensko stanje človeka in preučujejo biološki odziv na zdravljenje z akupunkturo. Kaj so torej že znani mehanizmi delovanja akupunkture? V nadaljevanju povzemamo različne študije in dokaze o delovanju akupunkture.
OSA: Je ena noč dovolj?
Prevalenčnih študij o pogostosti obstruktivne spalne apneje (OSA) v Sloveniji nimamo, ocena je, da za klinično pomembno OSA trpi okoli 10 % odraslih prebivalcev. Torej takšnih, ki potrebujejo diagnostiko in zdravljenje, je na 8. slovenskem pulmološkem, alergološkem in imunološkem kongresu opozorila asist. Kristina Ziherl, dr. med., spec. pnevmologije s Klinike Golnik.
Komorbidnosti bolnikov z astmo in kratke usmeritve za napotovanje bolnikov
Kdaj govorimo o problematični in kdaj o hudi astmi? Kako pristopiti k obravnavi? Kdaj bolnika napotiti v specialistično ambulanto? Na ta in druga vprašanja v povezavi z astmo je v preglednici odgovorila izr. prof. dr. Sabina Škrgat, dr. med, spec. interne medicine in pnevmologije.
Obravnava bolnika s sumom na pljučno hipertenzijo v interni medicini
Kako diagnostično ukrepati ob sumu na pljučno hipertenzijo? Ključne korake so v algoritmu nanizale asist. dr. Polona Mlakar, dr. med., spec. interne medicine, doc. dr. Barbara Salobir, dr. med., spec. pnevmologije, obe s KO za pljučne bolezni in alergijo UKC Ljubljana, ter doc. dr. Katja Prokšelj, dr. med., spec. interne medicine ter kardiologije in vaskularne medicine s KO za kardiologijo UKC Ljubljana.
Pljučna hipertenzija skozi vprašanja
Simptomi pljučne hipertenzije so relativno nespecifični, zato lahko traja več let, preden bolnik pride do diagnoze, je pa zelo pomembno, da se postavi čim prej. Na kaj moramo biti pozorni in kakšne so nekatere specifike diagnostike in zdravljenja? Odgovore najdete v kratkem kvizu, ki ga je pripravila asist. dr. Polona Mlakar, dr. med., spec. interne medicine s KO za pljučne bolezni in alergije UKC Ljubljana.
Pljučna hipertenzija – dolga pot do diagnoze
Simptomi pljučne hipertenzije so nespecifični, zato lahko mine do diagnoze več let. Za katere bolnike je postavitev zgodnje diagnoze posebej pomembna? Kdaj naj družinski zdravnik pomisli na bolezen in kakšen je nabor preiskav na primarnem nivoju? Pojasnjuje asist. dr. Polona Mlakar, dr. med., spec. interne medicine s KO za pljučne bolezni in alergije UKC Ljubljana.
Aktualne smernice zdravljenja arterijske hipertenzije
Obravnava arterijske hipertenzije pri bolnikih z nezapleteno hipertenzijo in bolnikih s pridruženimi boleznimi se razlikuje. Predstavljamo optimalno zdravljenje arterijske hipertenzije glede na aktualne smernice, ključne novosti v obravnavi ter pristop pri pridruženih obolenjih – koronarni bolezni, srčnem popuščanju, atrijski fibrilaciji in kronični ledvični bolezni.
Stebri zdravljenja alergijskega rinitsa
O napotovanju k alergologu pri bolnikih z alergijskim rinitisom in izbiri primernih bolnikov za imunoterapijo smo se pogovarjali s prof. dr. Mitjo Košnikom, dr. med., v. svet., spec. interne medicine, pnevmologije ter alergologije in klinične imunologije s Klinike Golnik. Kot poudarja, je treba več pozornosti nameniti bolnikom, ki lokalnih nosnih glukokortikoidov ne uporabljajo pravilno.
Alergenski pripravki za podjezično imunoterapijo
V sodelovanju s Tino Morgan, mag. farm., in prof. dr. Mitjo Košnikom, dr. med., je nastala pregledna tabela, kjer so navedeni različni alergenski pripravki za podjezično imunoterapijo. V tabeli smo vključili tudi informacije o tem, katere alergene vsebujejo in navodila za odmerjanje.
Sezona respiratornih okužb pod drobnogledom
Je letošnja sezona respiratornih okužb kako posebna? Na katere ukrepe v preprečevanju in zdravljenju najpogostejših okužb ne smemo pozabiti, sta na nedavnem dogodku, ki ga je organizirala Zdravniška zbornica Slovenije, vzeli pod drobnogled izr. prof. dr. Tatjana Lejko Zupanc, dr. med., spec. interne medicine in infektologije, in Tatjana Mrvič, dr. med., spec. pediatrije in infektologije, obe s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana.
Vabljeni na 3. simpozij o spalni apneji
V imenu Klinike Golnik vas vljudno vabimo na 3. Simpozij o spalni apneji, ki bo 15. in 16. marca 2024 v Hotelu Slon v Ljubljani. Ne gre samo za predavanja – simpozij je tudi priložnost za povezovanje in izmenjavo mnenj z vrhunskimi strokovnjaki. Hkrati boste lahko na praktičnih delavnicah pridobili konkretna orodja in veščine, s katerimi boste lahko izboljšali oskrbo bolnikov na različnih ravneh zdravstvenega varstva.
Učinkovitost minimalno invazivne terapije s surfaktantom pri nedonošenčkih
Ali imajo nedonošenčki z dihalno stisko novorojenčka, ki so zdravljeni z neinvazivno dihalno podporo, po terapiji s surfaktantom s tehniko MIST boljše preživetje in kakšen je vpliv na pojav nevroloških razvojnih motenj? Odgovore prinaša študija, objavljena letos septembra v reviji JAMA.
RSV in znaki za alarm
Okužbe z RSV pri večini običajno potekajo s prehladnimi znaki, vendar pa lahko nekatere ranljive skupine otrok, predvsem najmlajše in nedonošene, pa tudi starostnike, življenjsko ogrozijo, svari dr. Lilijana Kornhauser Cerar, dr. med., spec. pediatrije in neonatologije z Ginekološke klinike UKC Ljubljana.
Možganska megla
Ob začetku pandemije nihče ni pričakoval poznih sprememb in kroničnih posledic pri bolnikih, ki so brez večjih zapletov preboleli covid-19. Predpostavljali smo, da črka A v poimenovanju seva koronavirusa SARS-CoV-2 pomeni »akuten« ter da virus ne prodre v centralni živčni sistem. Obe predpostavki sta bili napačni, je na Fajdigovih dnevih povedal izr. prof. dr. Anton Grad, dr. med., spec. nevrologije s Fakultete za matematiko, naravoslovje in informacijsko tehnologijo Univerze na Primorskem.
Aktualna revija
