Nevrologija

VELIKI 4 - JAMA

Tveganja dabigatrana in rivaroksabana pri nevalvularni atrijski fibrilaciji

Veljavne smernice za večino bolnikov z atrijsko fibrilacijo narekujejo profilakso možganske kapi s peroralnim antikoagulacijskim zdravljenjem. V novejšem času so možnosti terapevtske izbire razširili peroralni antikoagulanti, ki ne antagonizirajo vitamina. V retrospektivni kohortni raziskavi, objavljeni v reviji JAMA, so primerjali delovanje rivaroksabana in dabigatrana.

12. 12. 2016

Kontinuirano zdravljenje Parkinsonove bolezni

V zadnjem času se spreminja doktrina glede začetka kontinuiranega zdravljenja parkinskonove bolezni, saj se z njim pogosto predolgo odlaša, pravi prim. Dušan Flisar, dr. med., z Nevrološke klinike v UKC Ljubljana.

12. 12. 2016

Prve slovenske izkušnje z idarucizumabom

Septembra letos so se v Ljubljani zbrali specialisti s področja interne medicine, intenzivne medicine in nevrologije, da bi predstavili svoje prve izkušnje z idarucizumabom, ki je specifični antidot za antikoagulacijsko zdravilo dabigatran.

12. 12. 2016
Intervju

Bolečina je izkušnja

22. 11. 2016

Nevropatska bolečina pri raku

Zdravljenje raka postaja čedalje učinkovitejše, kar pomeni, da se število preživelih povečuje in da bolniki z rakom živijo dlje. Posledično pa se vse več bolnikov spopada s stranskimi učinki zdravljenja raka, med katerimi je pogosta nevropatska bolečina.

22. 11. 2016

Ali lahko zdravimo ali celo napovemo pooperativno nevropatsko bolečino?

Vztrajna pooperativna bolečina je pogosta posledica kirurških posegov. Nevropatska bolečina, inducirana s poškodbo živca, pa je najpogostejši vzrok zanjo. Na podlagi ustreznega modela raziskav bi v prihodnosti lahko napovedali in zdravili vztrajno pooperativno bolečino.

22. 11. 2016
Preglednica

Zdravljenje multiple skleroze

15. 10. 2016

Pogosto prezrta nevropatska bolečina

Nevropatska bolečina po ocenah strokovnjakov prizadene štiri do šest odstotkov ljudi v Sloveniji, a je kljub temu pogosto prezrta. Gre za kronično bolečino, pri kateri je odziv na zdravljenje slab in za pomemben uspeh štejemo že, če jo zmanjšamo za 50 odstotkov.

12. 10. 2016
Intervju: asist. dr. Aleksander Stepanović, dr. med.

Prepoznavanje nevropatske bolečine

12. 10. 2016

Učinkovitost in varnost zdravil za bolnike z MS

Povzemamo analizo italijanskih nevroepidemiologov, ki so z analizo elektronske baze podatkov iz obdobja 1966–2014 ovrednotili relativno terapevtsko vrednost zdravil za obravnavo bolnikov z recidivno-remitentno obliko multiple skleroze (RRMS).

12. 10. 2016
ECTRIMS 2016

Dogovorjene skupne evropske smernice za multiplo sklerozo

Strokovna javnost je dočakala prve skupne evropske smernice za obravnavo bolnikov z multiplo sklerozo (MS), ki sta jih pripravila Evropsko združenje za zdravljenje in raziskave na področju multiple skleroze (ECTRIMS) in Evropska nevrološka akademija (EAN).

12. 10. 2016
NA KRATKO

Fizična aktivnost in možgani

Fizična aktivnost, še posebej vzdržljivostna vadba, kot je na primer tek, je koristna za možgane. Raziskave so pokazale, da taka vadba spodbuja tvorbo nevronov, krvnih žil in sinaps ter povečuje skupni volumen v delih možganov, ki so povezani s spominom in zahtevnejšim razmišljanjem. Vendar se nekateri od teh učinkov izničijo že po enotedenski prekinitvi vadbe, poroča New York Times.

12. 10. 2016

Multipla skleroza pri nosečnicah

Multipla skleroza razmeroma pogosto prizadene prav ženske v rodnem obdobju. Še pred nekaj desetletji so zdravniki bolnicam nosečnost praviloma odsvetovali, danes pa je stališče stroke drugačno in se številne bolnice odločajo za zanositev, nam je pojasnila asist. dr. Alenka Horvat Ledinek, dr. med., z Nevrološke klinike v Ljubljani.

21. 6. 2016

Kako prepoznati, preprečiti in zdraviti periferno diabetično nevropatijo?

Diabetična nevropatija sodi med najpogostejše pozne zaplete sladkorne bolezni. Ocenjujejo, da je njena prevalenca med 25 in 35 odstotki. Zagotovo lahko rečemo, da ima polovica starejših bolnikov s sladkorno boleznijo tipa 2 pomembno izgubo občutljivosti. Diagnoze pa ne moremo postaviti brez natančnega kliničnega pregleda spodnjih okončin.

6. 6. 2016
NEVROLOŠKE BOLEZNI

Kje vse se skriva virusni meningoencefalitis?

Vnetje možganov (ki le redko poteka brez sočasnega vnetja možganskih ovojnic) večinoma povzročajo virusi. Pri nas je po zakonu o nalezljivih boleznih obvezna prijava samo za klopni meningoencefalitis (KME), zato vemo, da je v Sloveniji vsako leto približno 200 do 300 novih bolnikov, pri katerih je dokazana okužba s tem virusom.

18. 12. 2015
NEVROLOŠKE BOLEZNI

Rehabilitacija parkinsonikov je pomemben del zdravljenja

Vse več je dokazov o ugodnem vplivu rehabilitacije na bolnike s Parkinsonovo boleznijo. Zato tudi zdravstvena zavarovalnica vse pogosteje odobri zdraviliško zdravljenje po globoki možganski stimulaciji in po uvedbi kontinuiranega zdravljenja z duodopo.

18. 12. 2015
NEVROLOŠKE BOLEZNI

Globoka možganska stimulacija – timski pristop

Globoka možganska stimulacija se v zadnjih desetletjih uveljavlja pri zdravljenju Parkinsonove bolezni, pa tudi drugih vrst motenj gibanja, kot sta distonija in esencialni tremor. Za uspešno izvajanje te metode pa je ključen multidisciplinaren timski pristop.

18. 12. 2015

Posebnosti pri obravnavi bolnika s Parkinsonovo boleznijo

Za bolnika s Parkinsonovo boleznijo je pomembno, da zdravniki poznajo nekaj posebnosti pri predpisovanju zdravil in pri obravnavi v ambulanti nujne medicinske pomoči.

15. 12. 2015
NEVROLOŠKE BOLEZNI

Otroci in multipla skleroza

Retrospektivna raziskava otrok in mladostnikov z multiplo sklerozo (MS), ki so bili na Pediatrični kliniki zdravljeni od leta 1992 do julija letos in je zajela 50 otrok in mladostnikov, je pokazala incidenco pediatrične MS 0,6 na sto tisoč otrok na leto, nam je povedala Neli Bizjak, dr. med.

14. 12. 2015
INTERVJU: NINNA KOZOROG DR.MED.

Z brezdomci na svetovno prvenstvo

Ninno Kozorog, 30-letno specializantko nevrologije, poznamo kot srčno in uspešno žensko – predsednico društva Humanitarček, vodjo Ambulante za ljudi brez obveznega zdravstvenega zavarovanja Karitas, programerko ter bodočo doktorico matematike in računalništva, ki ljubi adrenalinski šport.

29. 9. 2015
9 10 11 12 13

Aktualni e-novičnik

Plod je pacient sam zase in ima svoje pravice

23. 6. 2025

Kaj, če je v kašlju kri?

23. 6. 2025

Gledati moramo gozd, ne posameznega drevesa

1. 7. 2025

Hiperbarična kisikova terapija: nova obetavna pot do mladosti?

1. 7. 2025

Poletna lahkotnost

1. 7. 2025
Naročite se na e-novičnik

Aktualna revija

pHarmonia lgotip

Prijavni obrazec

pHarmonia pHarmonia logotip
Revija pHARMONIA in portal pharmonia.si sta namenjena zdravnikom, zobozdravnikom in farmacevtom. Bralce in uporabnike na poljuden način obveščata o novostih s področja omenjenih strok, obenem pa ponujata pester izbor vsebin za vse razmišljujoče, ki tudi v sprostitvi iščejo nove izzive.
Izdajatelj

AdriaSonara d.o.o.
Italijanska ulica 8
Slovenija

Uredništvo

Urednica
Nives Pustavrh
041 330 606
nives.pustavrh@adriasonara.eu
zdenka.melansek@adriasonara.eu

Oglaševanje
Barbara Pučnik
051 609 366
barbara.pucnik@adriasonara.eu

O nas
© 2025 AdriaSonara d.o.o. Vse pravice pridržane. Izdelava AB Skupina. Nastavitve piškotkov.