Preiskava krvi za zgodnje odkrivanje Alzheimerjeve bolezni
Raziskovalci s King's Collegea v Londonu poročajo o postopku, s katerim lahko na podlagi 10 proteinskih bioloških označevalcev v krvi pri osebah z blago kognitivno okvaro zelo natančno napovejo, pri kateri se bo v naslednjem letu razvila Alzheimerjeva bolezen.
Interakcije in neželeni učinki antidementivov
Poraba zdravil za zdravljenje demence v Sloveniji narašča. Ker ta zdravila prejemajo večinoma starejši bolniki, ki imajo pogosto sočasno predpisanih veliko zdravil, je potrebna posebna pozornost pri upoštevanju interakcij, saj se pri starejših zaradi spremenjene presnove te tudi hitreje izrazijo.
Novo zdravilo bi lahko omililo psihotične simptome pri parkinsonovi bolezni
Raziskovalno zdravilo bi lahko prineslo prvo varno in učinkovito zdravljenje psihotičnih simptomov, ki prizadenejo približno polovico bolnikov s Parkinsonovo boleznijo, poročajo raziskovalci v medicinski reviji The Lancet.
Jasna merila izboljšujejo dostopnost dragih zdravil
Dostopnost dragih bioloških zdravil v Sloveniji omogočajo predvsem jasna merila ter dober sistem nadzora pri predpisovanju in zdravljenju, piše doc. dr. Iztok Holc, dr. med., specialist interne medicine, predstojnik oddelka za revmatologijo na Kliniki za interno medicino UKC Maribor.
Imunomodulatorji in imunosupresivi pri multipli sklerozi
Za zdravljenje multiple skleroze (MS) so na voljo različna zdravila, vključno z imunosupresivi, imunomodulatorji in monoklonskimi protitelesi. A njihova relativna učinkovitost za preprečevanje recidivov ali napredovanja prizadetosti pri MS ostaja nejasna zaradi maloštevilnih neposredno primerjalnih preskušanj, ugotavlja tokratni Cochranov pregled.
Kako se danes zdravita revmatoidni artritis in multipla skleroza
Za revmatoidnim artritisom in multiplo sklerozo oboleva po približno odstotek prebivalstva. V Sloveniji se po teh številkah ne razlikujemo od preostalega sveta. Ob pomoči slovenskih specialistov odkrivamo, kakšne so novosti in ovire v zdravljenju teh bolezni.
Aktualna revija
