Ali lahko zdravimo ali celo napovemo pooperativno nevropatsko bolečino?
Vztrajna pooperativna bolečina je pogosta posledica kirurških posegov. Nevropatska bolečina, inducirana s poškodbo živca, pa je najpogostejši vzrok zanjo. Na podlagi ustreznega modela raziskav bi v prihodnosti lahko napovedali in zdravili vztrajno pooperativno bolečino.
Pogosto prezrta nevropatska bolečina
Nevropatska bolečina po ocenah strokovnjakov prizadene štiri do šest odstotkov ljudi v Sloveniji, a je kljub temu pogosto prezrta. Gre za kronično bolečino, pri kateri je odziv na zdravljenje slab in za pomemben uspeh štejemo že, če jo zmanjšamo za 50 odstotkov.
Učinkovitost in varnost zdravil za bolnike z MS
Povzemamo analizo italijanskih nevroepidemiologov, ki so z analizo elektronske baze podatkov iz obdobja 1966–2014 ovrednotili relativno terapevtsko vrednost zdravil za obravnavo bolnikov z recidivno-remitentno obliko multiple skleroze (RRMS).
Dogovorjene skupne evropske smernice za multiplo sklerozo
Strokovna javnost je dočakala prve skupne evropske smernice za obravnavo bolnikov z multiplo sklerozo (MS), ki sta jih pripravila Evropsko združenje za zdravljenje in raziskave na področju multiple skleroze (ECTRIMS) in Evropska nevrološka akademija (EAN).
Fizična aktivnost in možgani
Fizična aktivnost, še posebej vzdržljivostna vadba, kot je na primer tek, je koristna za možgane. Raziskave so pokazale, da taka vadba spodbuja tvorbo nevronov, krvnih žil in sinaps ter povečuje skupni volumen v delih možganov, ki so povezani s spominom in zahtevnejšim razmišljanjem. Vendar se nekateri od teh učinkov izničijo že po enotedenski prekinitvi vadbe, poroča New York Times.
Multipla skleroza pri nosečnicah
Multipla skleroza razmeroma pogosto prizadene prav ženske v rodnem obdobju. Še pred nekaj desetletji so zdravniki bolnicam nosečnost praviloma odsvetovali, danes pa je stališče stroke drugačno in se številne bolnice odločajo za zanositev, nam je pojasnila asist. dr. Alenka Horvat Ledinek, dr. med., z Nevrološke klinike v Ljubljani.
Kako prepoznati, preprečiti in zdraviti periferno diabetično nevropatijo?
Diabetična nevropatija sodi med najpogostejše pozne zaplete sladkorne bolezni. Ocenjujejo, da je njena prevalenca med 25 in 35 odstotki. Zagotovo lahko rečemo, da ima polovica starejših bolnikov s sladkorno boleznijo tipa 2 pomembno izgubo občutljivosti. Diagnoze pa ne moremo postaviti brez natančnega kliničnega pregleda spodnjih okončin.
Kje vse se skriva virusni meningoencefalitis?
Vnetje možganov (ki le redko poteka brez sočasnega vnetja možganskih ovojnic) večinoma povzročajo virusi. Pri nas je po zakonu o nalezljivih boleznih obvezna prijava samo za klopni meningoencefalitis (KME), zato vemo, da je v Sloveniji vsako leto približno 200 do 300 novih bolnikov, pri katerih je dokazana okužba s tem virusom.
Rehabilitacija parkinsonikov je pomemben del zdravljenja
Vse več je dokazov o ugodnem vplivu rehabilitacije na bolnike s Parkinsonovo boleznijo. Zato tudi zdravstvena zavarovalnica vse pogosteje odobri zdraviliško zdravljenje po globoki možganski stimulaciji in po uvedbi kontinuiranega zdravljenja z duodopo.
Globoka možganska stimulacija – timski pristop
Globoka možganska stimulacija se v zadnjih desetletjih uveljavlja pri zdravljenju Parkinsonove bolezni, pa tudi drugih vrst motenj gibanja, kot sta distonija in esencialni tremor. Za uspešno izvajanje te metode pa je ključen multidisciplinaren timski pristop.
Otroci in multipla skleroza
Retrospektivna raziskava otrok in mladostnikov z multiplo sklerozo (MS), ki so bili na Pediatrični kliniki zdravljeni od leta 1992 do julija letos in je zajela 50 otrok in mladostnikov, je pokazala incidenco pediatrične MS 0,6 na sto tisoč otrok na leto, nam je povedala Neli Bizjak, dr. med.
Z brezdomci na svetovno prvenstvo
Ninno Kozorog, 30-letno specializantko nevrologije, poznamo kot srčno in uspešno žensko – predsednico društva Humanitarček, vodjo Ambulante za ljudi brez obveznega zdravstvenega zavarovanja Karitas, programerko ter bodočo doktorico matematike in računalništva, ki ljubi adrenalinski šport.
Bolnik s parkinsonovo boleznijo potrebuje stalno spremljanje
V domovih za starejše parkinsonovo bolezen pogosto spremlja demenca, zato je opazovanje bolnika, njegove bolezni in učinka zdravil ključno za dobro počutje bolnika, nam je povedala doc. dr. Maja Trošt, dr. med., s Kliničnega oddelka za bolezni živčevja na Nevrološki kliniki v UKC Ljubljana.
Stanje zob in obzobnih tkiv pri bolnikih s parkinsonovo boleznijo
Na Centru za ustne bolezni in parodontologijo Stomatološke klinike ter v Kliničnem oddelku za bolezni živčevja Nevrološke klinike v Ljubljani so opravili raziskavo, katere namen je bil preveriti hipotezo, da imajo bolniki s Parkinsonovo boleznijo (PB) slabše stanje zob in obzobnih tkiv kot zdravi preiskovanci.
Zdravnik pivovar – hobi, ki je ušel nadzoru
Dr. Aljoša Polenčič je nevrolog v Splošni bolnišnici dr. Franca Derganca v Novi Gorici. A ne čisto običajen. Kajti ko sleče zdravniško haljo, se spremeni v pivovarja. S svojo zgodbo ustvarja prostor za združevanje različnih stvari z enako mero predanosti in s tem dokazuje, da se v življenju da uresničiti ideje, sanje, želje. In pri tem uživati.
Multipla skleroza – pri oralnih zdravilih pričakujemo boljšo adherenco
V zdravljenju multiple skleroze se v zadnjih letih uveljavljajo oralna zdravila, ki poleg učinkovitosti zaradi prijaznejšega načina zdravljenja prinašajo pomemben napredek pri adherenci, nam je pojasnila dr. Alenka Horvat Ledinek, dr. med., z Nevrološke klinike v Ljubljani.
Aktualna revija
