Zdravljenje multiple skleroze v klinični praksi
Napredek zdravljenja multiple skleroze je bil velik in hitrejši kot pri preostalih boleznih, navdušeno poroča nemški specialist nevrologije Refik Pul, dr. med., z Nevrološke klinike UKC Essen. V sodelovanju z UKC Münster je izvedel kohortno raziskavo, da bi rezultate klinične raziskave enega od zdravil IRT celostno primerjal z izkušnjami v praksi in na heterogeni skupini bolnikov z multiplo sklerozo.
Kaj je bilo in bo drugače
Ob COVID-19 se na podlagi novih spoznanj spreminjajo tudi priporočila za strokovno obravnavo bolnika z multiplo sklerozo. Eden glavnih dejavnikov pri oblikovanju priporočil je vrsta imunosupresivnega zdravila, je poudaril predstojnik KO za bolezni živčevja z UKC Ljubljana, izr. prof. dr. Uroš Rot, dr. med. Določene stabilne bolnike bodo še naprej skušali obravnavati prek telefona. Mnogi so takega načina komuniciranja sicer že vajeni.
Centre za MS je treba urediti širše, na ravni države
Smernice za zdravljenje in obravnavo bolnikov z multiplo sklerozo (MS) iz leta 2018 predlagajo oskrbo bolnikov v specializiranih centrih za MS, ki omogočajo ustrezno celostno obravnavo. Da je treba te centre pri nas urediti širše, s čimer bi omogočili enotno in vsem bolnikom dostopno obravnavo, poudarja dr. Alenka Horvat Ledinek, dr. med., z Nevrološke klinike UKC Ljubljana.
Novo definiranje centralne hipersomnije
Evropski strokovnjaki s področja medicine spanja menijo, da je dosedanja definicija centralne hipersomnije pomanjkljiva. Predlog nove definicije in razloge zanj je opisala izr. prof. dr. Leja Dolenc Grošelj, dr. med., vodja laboratorija za motnje spanja na Kliničnem inštitutu za klinično nevrofiziologijo.
Pri diagnostiki epilepsije pomaga »veliki brat«
Dobra plat opremljenosti vse večjega dela našega sveta s kamerami je, da lahko osebam z epilepsijo pomaga do hitrejše diagnoze. Mag. Bogdan Lorber, dr. med., svetuje, naj zdravniki poskušajo priti do teh posnetkov, ki so veliko boljši pričevalci dogajanja od človeških očividcev.
Nočejo vsi vedeti, da imajo demenco
Medtem ko zdravila, ki bi poseglo v vzroke demence, ne dočakamo, imajo vsaj nekateri slovenski bolniki možnost sodelovati v kliničnih raziskavah zanje, v projektih izboljšanja zgodnjega odkrivanja demence in tudi raziskavah razvoja digitalnih orodij, ki bi zmanjšala dejavnike tveganja, nam je razložila doc. dr. Milica Gregorič Kramberger, dr. med.
Z možgani nad možgane
Kako slovenska nevrologija raziskuje nevrološke posledice COVID-19, kaj krepi in kaj jemlje zalet nevrološki raziskovalni dejavnosti in kako nevrologi priznajo sodelavcem v modri uniformi, da lahko nadgradijo njihovo vlogo – sta nanizala prof. dr. Zvezdan Pirtošek, dr. med., in doc. dr. Maja Kojović, dr. med.
Bolniki z multiplo sklerozo med epidemijo COVID-19
Veliko bolnikov z multiplo sklerozo se zdravi z imunomodulatornimi in/ali imunosupresivnimi zdravili, zaradi česar imajo večje tveganje za okužbe. Čeprav z dokazi podprtih podatkov še ni veliko, se že oblikujejo priporočila za njihovo obravnavo med epidemijo COVID-19. Eno pomembnejših vprašanj je, ali je treba terapijo prilagoditi in kako. Vprašali smo dr. Alenko Hrovat Ledinek, dr. med.
Preventivna terapija migrene pogosto prekinjena
Glede na raziskave le 25 % bolnikov z migreno po šestih mesecih ostane na profilaksi, po enem letu pa le 14 %. »Treba je uskladiti pričakovanja pacienta s pričakovanji zdravnika,« pojasnjuje asist. Lina Savšek, dr. med., specialistka nevrologije z nevrološkega oddelka SB Celje.
Pomanjkanje B12 poslabša tudi demenco
Med najpogostejše anemije sodi anemija zaradi pomanjkanja železa, ki jo ima skoraj tretjina žensk v rodnem obdobju. Pri kroničnih bolnikih (s srčnim popuščanjem, KOPB ...) anemija povzroči poslabšanje simptomov bolezni, opozarja asist. dr. Matevž Škerget, dr. med. s KO za hematologijo UKC Ljubljana. Še posebno med starostniki pa je pogosto pomanjkanje vitamina B12, ki povzroča številne težave, tudi nevrološke.
Novo zdravilo za preprečevanje migrene na voljo na recept
Novartisovo zdravilo za preventivno zdravljenje migrene erenumab (Aimovig), edino monoklonsko protitelo, ki je popolnoma humano (IgG2), je od 6. januarja letos v Sloveniji na voljo na recept. To je pomembna novica za bolnike, saj jih kar 90 % navaja, da z migreno niso sposobni delati in opravljati vsakodnevnih opravil.
Če imaš glas, ga uporabi za kaj smiselnega
Sašo Vipotnik ste morda slišali prepevati na kakšnem medicinskem kongresu v priložnostni zasedbi Midva ne ž'viva od tega (prej znani kot Moje pesmi, moje bolezni) ali pa v zasedbi The Painkillers, kjer muzicira s kolegi nevrologi in nevroradiologi.
Možgani na invalidskem vozičku
»Migrena je stanje, ki je več kot samo bolečina,« poudarja Gorazd Klanjšček, dr. med., spec. nevrologije, iz Splošne bolnišnice dr. Franca Derganca Nova Gorica. Je kompleksno bolezensko stanje, kjer ne gre samo za bolečino, ampak velikokrat tudi za številne pridružene fizične in psihične simptome, ki so del migrenskega sindroma.
Stigma migrene je še vedno prevelika
Migrena je na šestem mestu najbolj onesposabljajočih bolezni in kar 90 % ljudi, ki trpijo zaradi nje, pravi, da z migreno niso sposobni delati oziroma opravljati vsakodnevnih opravil. »Migrena je ekonomski in socialni problem,« opozarja prof. dr. Tanja Hojs Fabjan, dr. med., z oddelka za nevrološke bolezni v UKC Maribor.
Vpliv ravni ščitničnih hormonov med nosečnostjo na razvoj otrokovih možganov
Nizozemska raziskava, objavljena v reviji Lancet Diabetes and Endocrinology, je pokazala, da je tako premočno kot prešibko delovanje ščitnice pri materi pred 14. tednom nosečnosti povezano z manjšim volumnom sive možganovine pri otroku.
Dobri rezultati pri zdravljenju spinalne mišične atrofije
Na nedavnem kongresu Evropskega združenja za pediatrično nevrologijo (European pediatric neurology society, EPNS) so se slovenski nevrologi predstavili s kar devetimi posterji, je povedal doc. dr. Damjan Osredkar, dr. med., predstojnik Kliničnega oddelka za otroško, mladostniško in razvojno nevrologijo na Pediatrični kliniki v Ljubljani.
Aktualna revija
