Kako ukrepamo ob pomanjkanju železa
Nedavno objavljen prispevek v publikaciji Kidney Disease pregledno opisuje vzroke za slabo odzivnost na zdravila, ki spodbujajo eritropoezo. Pod drobnogled smo vzeli neučinkovito koriščenje železa oziroma njegovo pomanjkanje pri bolnikih s kronično ledvično boleznijo. Kaj pravijo različna priporočila za nadomeščanje železa? Na kaj moramo biti pozorni?
Kaj si lahko obetamo od prihajajočih novosti?
Pri 10 odstotkih bolnikov s kronično ledvično boleznijo anemije do zdaj nismo uspešno obvladovali. Najzahtevnejših vzrok neustreznega odziva na zdravljenje predstavljajo vnetja. S katerimi novimi pristopi bomo pri teh bolnikih uspešnejši? Pojasnjuje asist. Barbara Vajdič Trampuž, dr. med., specialistka nefrologije iz UKC Ljubljana.
Kako bolnika razbremeniti strahu pred spremembami?
Kontinuirano zdravljenje v Evropi prejema le 44 % bolnikov s Parkinsonovo boleznijo, ki izpolnjujejo kriterije za uvedbo, v Sloveniji le tretjina. Kako nagovoriti pomisleke in strahove, zaradi katerih bolniki oklevajo, in kdo vam lahko pri uspešnem prehodu na kontinuiran način zdravljenja pomaga? Infografika ponuja uporabna orodja.
Kaj še lahko naredimo za boljšo kakovost življenja bolnikov?
»Kot terapevtu mi slaba kakovost življenja bolnikov predstavlja veliko breme, ki ga moramo multidisciplinarno in aktivno naslavljati,« poudarja Dimitrij Klančič, dr. med., spec. interne medicine iz oddelka za nefrologijo SB Nova Gorica. Nezdravljena ali neustrezno zdravljena anemija pri kronični ledvični bolezni (KLB) je eno takšnih bremen.
Breme neustrezno zdravljene anemije pri KLB
Optimalna obravnava KLB in z njo povezane anemije ostaja predmet strokovnih razprav. Povzeli smo analizo švedskega registra, ki je ugotavljala povezavo med zdravljenjem anemije pri KLB in vnetji, odzivnostjo na zdravljenje in tveganjem za pojav srčno-žilnih dogodkov.
Pri anemičnih bolnikih s KLB je pričakovati številne zaplete
Med njimi izstopajo srčno-žilni zapleti in teh se najbolj bojimo. Prof. dr. Sebastjan Bevc, dr. med., predstojnik oddelka za nefrologijo UKC Maribor, je orisal diagnostično pot, ki vodi do ustrezne prepoznave in korekcije anemije. Pri tem je pohvalil sodelovanje s kolegi družinskimi zdravniki, kardiologi in diabetologi.
Prelomno leto za kronično ledvično bolezen
Letošnje leto je prineslo pomembno novost v zdravljenju nediabetične kronične ledvične bolezni. Odobren je bil prvi zaviralec SGLT2, ki bolnike poleg ledvic ščiti tudi pred srčnimi zapleti. Izr. prof. dr. Andreja Marn Pernat, dr. med., s KO za nefrologijo, z UKC Ljubljana, predstavi mehanizem delovanja dapagliflozina, njegove učinke in katerim bolnikom ga lahko predpišemo.
Izboljšanje komunikacije med družinskim zdravnikom in nefrologom
S sistemskim izboljšanjem komunikacije med družinskim zdravnikom in nefrologom bi v nekaterih primerih lahko že na primarnem nivoju pomagali urediti zdravljenje hiperkaliemije in drugih elektrolitnih motenj, da napotitev v urgentno službo ne bi bila potrebna, pravi prof. dr. Jernej Pajek, dr. med. Za zdravljenje hiperkaliemije je na voljo novo zdravilo. Kaj prinaša v klinično prakso?
Metabolični vidik nealkoholne zamaščenosti jeter
Nealkoholna zamaščenost jeter (NAFLD) je slabo prepoznana oziroma ji ne pripisujemo zadostnega pomena, čeprav je znano, da imajo napredovale oblike te bolezni pomembne posledice, poudarja diabetologinja Špela Volčanšek, dr. med., spec. interne medicine, s KO za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni UKC Ljubljana.
Aktualna revija
